“Tu smo bili že pred Rimljani!”
Marjan Poljšak, “revolucionarni” obraz in glas občinske in slovenske politike, je na čelu ajdovske občine že tri mandate in pol. Politike se še ni naveličal in bolj verjetno kot ne, se bo jeseni spet potegoval za županski stolček. O Ajdovščini govori s ponosom, z rezultati občinske politike je zadovoljen in še vedno je prepričan, da ima Ajdovščina vse možnosti, da postane tehnološko središče.
> “Zmagalo je ljudstvo nad strankarstvom,” ste dejali ob ponovni izvolitvi pred štirimi leti. Zdaj so za vami že trije mandati in pol, ali se vam zdi, da vaša izjava še vedno drži?
“Seveda drži. Popolnoma. Strankarstvo je pri nas nepomembno, skoraj nepomembno. Vlada ljudstvo, prek manjših strank. Seveda je tudi koalicija sestavljena iz strank, toda v Ajdovščini je koalicija manjših proti velikim.”
> Pred štirimi leti ste napovedali, da je čas, da vsi pošteno misleči prestopijo strankarske in ideološke zamere in se skupaj odločijo za vsestranski razvoj v občini. Pa vendar se zdi, da je zadnji mandat še posebej izrazito zaznamovala delitev med koalicijo in opozicijo v občinskem svetu, ki v sebi nosi prav te zamere. Z opozicijo nikakor niste našli skupne besede.
“Nisem jaz kriv. Pobude za kreganje ima opozicija. Opozicija skuša na vsak način najti razloge, zaradi katerih kritizira. In navadno pretirava in prikazuje stvari, kot niso. Stalno opozarjam, da če kritiziraš oblast, moraš prikazovati stvari realno, konstruktivno in s predlogi. Če kritiziraš s sprenevedanjem, lažmi, tudi ti ne boš uspel. Zdaj so pred nami spet volitve . Če izpostavim Tripkovića in Klemenčiča kot največja kritika, potem ne izbirata dobrega orožja. Na tak način ne bosta prišla na oblast.”
> Ne želite sodelovati z opozicijo v celoti ali s posamezniki v njej?
“Trenutno opozicija, politično gledano, nastopa neresno. Uporablja laži in natolcevanja. Na tak način ne morem sodelovati z njimi. Lahko jih poslušam, se pošalim, resnega pogovora med nami pa ne more biti. Žal. Tam, kjer nastopijo konstruktivno, se pogovarjamo. Pri proračunu pa jih ne morem upoštevati. Drugače bi bilo, če bi imeli na voljo ogromno denarja, kot je to bilo pred leti. Tedaj smo zadeve najprej pretresli v koaliciji, potem smo vprašali še opozicijo. Zdaj pa denarja ni. Lahko jih skličem, toda pogovor bo neresen, ker bodo pretiravali.”
> “Zdaj bo Ajdovščina res postala tehnološko središče. Čudež Slovenije,” ste napovedovali pred štirimi leti. A nič takega se ni zgodilo. Zakaj?
“Drži. Žal je moč Ajdovščine padla, ko je propadlo Primorje, ki je imelo strokovnjake, visoko tehnologijo. Brez njihove pomoči in brez podpore splošnega ajdovskega gospodarstva ne more biti tehnološkega preboja. Vsaj tako hitrega ne. Načrtovali smo gradnjo še enega razvojnega centra, imeli smo odličen program. To se ni uresničilo. Zakaj? Stranke na oblasti so nam obljubljale podporo in sodelovanje, a denar so dale sebi. Občina pomaga, kolikor lahko. Res ni tako idealno, kot smo mislili, lahko rečete, da smo delali prevelike načrte. Problem bi bil, če bi bile pobude, pa jih občina ne bi slišala. To pa se ni zgodilo. Gremo počasneje, a kljub temu imamo v občini center za biotehnologije in instrumentacijo, ki se še razvija, imamo Pipistrel, Bia Separations, C-Astral in še nekaj drugih visoko tehnoloških podjetij. Prav možno je, da bo Ajdovščina glede na število prebivalcev res postala eno najmočnejših tehnoloških središč v Sloveniji.”
> Propad Lipe, prodaja Fructala, zlom Primorja so močno zaznamovali zadnja leta. Občinska politika in tudi vi osebno ste se pri reševanju teh družb močno angažirali, pa vendar se ni izšlo tako, kot ste napovedovali. So bile vaše želje in napovedi preveč optimistične, utopične?
“Seveda se ni izšlo, toda naši načrti niso bili utopični. V Ajdovščini je premalo menedžerjev, potencialnih direktorjev, ki bi si upali prevzeti odgovornost. Če bi leta 2000 imeli v Fructalu nekoga, ki bi si upal prevzeti vodstvo na revolucionaren način, bi ga obdržali v naši lasti. Jaz bi vodil napad, potrebovali pa bi sposobnega vodjo, ki si upa. Dušan Črnigoj, na primer, je veljal za menedžerja, ki si upa. Lipo smo žal izgubili, pri Primorju sem se izredno boril, toda žal je bivši predsednik uprave naredil ključno napako. Če bi ostalo Primorje v lasti delavcev, bi šli delavci na okope za svoje delnice. Ali se bodo za usodo družbe borili delavci, ki so jih prej razlastili?”
> Kje vidite razlog, da ideja “novega Primorja” ni zaživela?
“Zato ker je politika Alenke Bratušek lažna. Zame je popolnoma zlagana, imel sem dovolj komunikacije z njimi, da vem, kaj so. Predsednica vlade je rekla, da bo podprla projekt, če dobimo argumente na Darsu. Tam so bili argumenti in so še danes, da lahko Dars obudi Primorje kot podjetje v državni lasti. Ta obnova je bila in je še mogoča. In bi se lahko uresničila. Predsednica vlade je rekla 'da' in ni naredila nič. Ta vlada ni naredila nič in je kriva.”
> Konec aprila letos je bilo v občini 1100 registriranih brezposelnih oseb. Med njimi 473 s srednjo in višjo izobrazbo, 406 oseb med 25 in 39 letom starosti. Kaj je občina naredila v tem času, da bi ustvarila bolj prijazno poslovno okolje in privabila nove vlagatelje, ki bi tu odpirali nova delovna mesta, zanimiva za mlade in izobražene?
“Žal so mladi prisiljeni prevzeti podjetniško pobudo, narediti morajo skupine, izbrati najbolj sposobnega organizatorja in občina jih bo odprla. Premalo je podjetniških pobud. Občina sodeluje z vsemi, ki pridejo. Predstavimo jim natančne podatke, možnosti za pridobitev zemljišč, cene. Mi jim denarja ne moremo dati, kot je to delala zgrešena slovenska politika, ki je dala milijone podjetnici, zato da je danes 1000 ljudi na cesti. Občina lahko in tudi pomaga pri urejanju zemljišč, z olajšavami pri komunalnem prispevku, nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Pripravljeni smo vložiti tudi denar v lastniški delež, 'šenkat' pa jim ne moremo …”
> Sami ste ocenili, da v občino niste uspeli privabiti podjetja, ki bi zaposlovala tudi ljudi z nižjo izobrazbo. Med trenutno brezposelnimi je približno 600 oseb z nižjo izobrazbo. Zakaj se tu nič ne premakne?
“Trudimo se, kolikor se lahko. Kriva pa je tudi državna politika. Veste, da smo veliko stavili na razvoj visoke tehnologije. Pobude so bile tudi drugačne. Trdim, da smo z vsemi potencialnimi investitorji, ki so se zanimali za naložbe v Ajdovščini, dobro in korektno sodelovali.”
> Vam je žal, da je sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici izgubilo začetni zagon, univerza zdaj krepi sodelovanje s sosedi Vipavci?
“Ni mi žal. Univerza naj dela tam, kjer ima več možnosti. Če je v Vipavi možnost, je tudi dobro. Bolje da je v gradu taka dejavnost, kot da so plemiči. Dobro je, da je Vipavcem uspelo dobiti denar za obnovo dvorca in še bolje je, da je tam prava vsebina. Vipava, Ajdovščina, to je isto območje.”
> Razvoj turizma še vedno ostaja na papirju in nima trdnejše opore v občinskem proračunu, pa čeprav je veliko pobud, kritik. Je pričakovati spremembe?
“Govorijo mi, naj spremenim svoje mišljenje. Tega ne morem. Jaz sem tehnolog, to je v moji naravi in tako delujem. Ajdovščina je bila stoletja in tisočletja območje, kjer se je razvijala industrija. Kakšen turizem? Od mene ne morete pričakovati pobude, to mora imeti človek v srcu. Tisti, ki ima to pobudo, naj pride in pove in mi ga bomo poskušali razumeti. Podprli smo mlade in mladinski hotel, imamo uspešne vinarje in tu ne vidim potrebe, da bi morala občina še kaj narediti, sam bolj poudarjam razvoj sadjarstva in ponudbe sadja, oljčnega olja.”
> Opozicija vam očita, da ste večino naložb usmerili v domove krajanov, mrliške vežice, ceste, da v tem mandatu ni nobenega razvojno usmerjenega projekta.
“To bodo presojali volivci. Gotovo je, da smo te naložbe bolj podpirali. Razumljivo je, da želijo svetniki koalicije in tudi opozicije pokazati svojim volivcem, da so nekaj naredili. Mislim, da to ni negativno, ker ne gre za osebne koristi, ampak za skupni interes. Naša politika so boljši medčloveški odnosi. Občina je za skupnost, to je bistvo naše politike. Glede razvojnih projektov, na primer obrat za predelavo biomase, če bi prišla podjetniška pobuda, bi jo podprl. A je ni bilo.”
> V 2007 se je v Ajdovščini odprla nova šola, OŠ Šturje, ki je zdaj že premajhna. Podobna zgodba se ponavlja z novo šolo. Je vzrok v pomanjkljivi napovedi števila učencev v prihodnjih generacijah ali v denarju, ki bi ga morala dati občina?
“Tako smo se odločili. Nihče ni vedel ali mogel predvideti, da se bo število rojstev tako povečalo. Učitelji so zahtevali več prostora, a bolj zaradi lastnega udobja, da bodo lahko poučevali v večjih prostorih. Njihove predloge smo delno upoštevali, a več kot toliko ni bilo mogoče zaradi predpisov. Država postavi normative. Mi smo odvisni od predpisov in tudi od denarja. Lahko mi verjamete, da je odločitev vsebinska. Pri vsaki odločitvi pa je treba upoštevati tudi to, kako bo sprejeta med ljudmi.”
> Pred volitvami ste napovedovali ureditev starega mestnega središča, grajskega vrta, pripravo gradnje kulturnega doma in glasbene šole. Nič se še ne dogaja. Kdaj je pričakovati korak naprej?
“Ko gremo na volitve, tako rekoč napovedujemo vse. Nikoli nisem trdil, da je to moja prioriteta.”
> Zakaj tako dolgo odlašate z ureditvijo središča mesta?
“Saj se bo še odlašalo. Na nesrečo je treba dati denar za arheološke raziskave, te zavlečejo zadeve in veliko stanejo. Za to ne vidim potrebe.”
> Toda rimska dediščina bi bila lahko pomemben del identitete mesta.
“S tem pa se z vami ne strinjam. Kakšne identitete? Rimljani so bili tukaj okupatorji in bi jih bilo treba vreči nazaj. Jaz se pogovarjam o slovenski, slovanski in predrimsko-slovanski kulturi in civilizaciji, o tem se jaz pogovarjam. Kaj smo mi podružnica zahodnega imperializma? In rimski imperializem je samo simbolika za moderni ameriško-angleški imperializem. Podpirajte raje slovensko zgodovino. Slovanska zgodovina je bila tu prej kot rimska, jaz ne verjamem tem strokovnjakom. Zadeva je narejena popolnoma preštudirano - kako Slovencem vbiti v glavo, da obstaja identiteta, ki ni slovenska in je več vredna kot slovenska. Kaj pa so naredili Rimljani? Vojaški objekt. Civilizacija se ni začela s tem. Moje mnenje je, da smo mi več kot Rimljani. Imamo stare korenine in smo potomci plemen, ki so tu živela že pred Rimljani in so znala delati z železom še bolje kot Rimljani. Zame je rimska civilizacija okupatorska in je prav nič ne cenim.”
> Pa vendar, kdaj se bo obnovilo javno kanalizacijo v središču mesta?
“Po malem jo obnavljamo že zdaj. A takoj ko začneš kopati malo bolj na široko, te zagrabijo arheologi. Tako je v zakonodaji. Ampak tudi zakonodaja se bo spremenila.”
> “Gremo mi po svoje” bi lahko naslovili dogajanja v zvezi z Regijskim centrom za ravnanje z odpadki (RCERO), ko ste se pet minut pred dvanajsto odločili za lastno strategijo. Toda zdaj ima KSD zavezane roke. Dovoljenja za odlaganje in obdelavo odpadkov nimate. Hkrati pa govorite o prihodnosti dejavnosti pod Dolgo Poljano.
“Ni bilo nič pet minut pred dvanajsto. Mi smo k projektu RCERO že pristopili kritično, uspeli smo ga zmanjšati za polovico in smo upali, da se bodo zadeve še spremenile. Žal je bil še vedno prevelik in skregan z državno politiko ločevanja odpadkov, ker so bili za tem interesi določenih lobijev. Naša strategija je jasna. Zagovarjamo pametno in pravilno ravnanje z odpadki. Povečati ločevanje, ostanek, ki je gorljiv, mora v sežigalnico, odlaga se le minimalno količino. Naš center je primeren za obdelovanje odpadkov, tam lahko z našo usmeritvijo dejavnosti odlagamo še deset let. Verjamem, da bomo dobili potrebna dovoljenja.”
> Toda domačinom iz bližnjih naselij ste obljubili, da se po letu 2015 tam ne bo nič več dogajalo.
“Krajanom smo bili to prisiljeni obljubiti zaradi državne politike. Zdaj jim bomo rekli, da je treba delati pametno.”
> S kakšno oceno od ena do pet bi ocenili delo občinske politike v zadnjem mandatu?
“Mislim, da smo delali za štiri.”
> Kaj bi danes naredili drugače?
“Verjetno nič. Žal so bile razmere izredno slabe. Vse, kar je bilo mogoče, smo naredili.”
> Boste znova kandidirali?
“Ne bom rekel, da ne bom. Večja je verjetnost, da bom. Možno je tudi, da bom šel na državnozborske volitve. Želim iti, želim se boriti, ampak se sprašujem, s kom. Nove stranke so zame premalo radikalne. Jaz bi želel in zahteval, da sem v borbeni formaciji, ki se bori za ozaveščanje ljudi, da ugotovijo, da je treba spremeniti družbeni red, ustavno ureditev. V občini me ena tretjina ljudi podpira. Pogovoriti se moram še s prijatelji.”
> Računate na uspeh?
“Ne zahtevam uspeha, volivci naj se odločijo. Če mislijo, da bo kdo drugi boljši, naj tako odločijo. Če pa me kdo napade, veste, da na napad odgovorim s protinapadom.”
ALENKA TRATNIK
