Tudi divaške nepremičnine kupujejo italijanski sosedi
V zadnjih petih letih so gradbinci Divačo pozidali z vrsto blokov in vrstnih hiš ter tako v nakup ponudili več kot 180 novih stanovanj. Prodaja je počasna, a kljub temu teče. Med kupci - predvsem vrstnih hiš - pa so tudi italijanski državljani.
111 stanovanj v novem bloku med divaško občino in železniško postajo, dvakrat po ducat stanovanj, trojček in 15 vrstnih hiš v Gabrovem naselju, pet vrstnih hiš ob Gabrovem naselju, osem vrstnih hiš sežanskega komunalno stanovanjskega podjetja in peterica tovrstnih hiš zasebnega podjetja v novem delu Divače za osnovno šolo ter 15 objektov ob RTP je približen izkupiček novogradenj, ki so v zadnjih letih zrasle v Divači.
Če se je nekaj časa zdelo, da prodaja, ki jo je zavirala tudi kriza, ne bo stekla in je tudi divaški župan Drago Božac napovedal, da se je v Divači za dve ali tri leta zaključilo z gradnjami tržnih stanovanj, pa se je očitno le premaknilo. Počasi, pa vendarle, menijo nepremičninarji. Kupce so dobile, denimo, vrstne hiše proti Gabrovemu naselju, hiše sežanskega komunalno stanovanjskega podjetja in nenazadnje tudi že skoraj petina stanovanj v novem bloku za občino, ki je pred mesecem pridobil uporabno dovoljenje. “Stanovanja se sicer ne prodajajo skladno s pričakovanji, a je povpraševanje vedno večje,” je zatrdil Jernej Suša iz Ruj nepremičnin.
Med kupci divaških nepremičnin pa niso le slovenski državljani. Slovenske družine - v glavnem mlade družine s Krasa in iz slovenske Istre - so v celoti kupile le stanovanja v bloku za divaško občino, medtem ko je trojček v Gabrovem naselju dobil italijanske lastnike. Prav tako sta para iz zamejstva kupila vrstni hiši ob in v Gabrovem naselju, je pojasnil Jernej Suša. Italijanskemu kupcu pa je menda prodana tudi ena izmed hiš v novem delu Divače.
“Odkar imajo tujci možnost nakupa nepremičnin v Sloveniji, moramo računati, da je z njimi opravljenega približno 15 odstotkov celotnega prometa za nepremičninami,” je pojasnil Jernej Suša. “Res je, da so med njimi v večini italijanski kupci. A je treba dodati, da ima vsaj 85 odstotkov od teh kupcev bodisi slovenske korenine, prednike ali kakršno koli nacionalno povezavo s Slovenijo,” je ocenil Suša.
Nepremičninarji sicer dvomijo, da bi italijanske državljane, sploh Tržačane, v nakup v Divačo vlekle bistveno nižje cene. “Stanovanjski trg v Trstu je padel, zato cene rabljenih in starih stanovanj ne dosegajo cen stanovanj na Krasu. Trg je zasičen in bo preteklo še nekaj časa, da se bo začel pobirati,” je poudaril Jernej Suša. Drugačna pa je zgodba s cenami hiš in zemljišč, saj so te, kot je povedal Suša, še vedno dražje kot na Krasu in so bolj primerljive s cenami hiš v slovenski Istri.
TINA M. VALENČIČ
