“V mojem mandatu se občina ni zadolžila niti za evro”

Sprva, ko se je uspel uvrstiti v drugi krog volitev. Še bolj pa po tem ko je premagal dotedanjega župana Antona Šenkinca. Njegovega volilnega uspeha ljudje niso razumeli kot osebno zmago, ampak kot poraz dotedanjega župana Antona Šenkinca, ki je osem let avtokratsko vladal občini in so se ga ljudje preprosto naveličali. Kakorkoli že, mandat Emila Rojca se izteka, njegovi številni politični nasprotnik pa bi najraje videli, da ne bi kandidiral. Če pa že bo, mu želijo in tudi napovedujejo poraz. Poleg tega, da si je s svojim načinom dela nakopal veliko nasprotnikov, je počistil tudi z drugače mislečimi v stranki SD, na katere listi je kandidiral pred štirimi leti.

> V javnosti je enkrat slišati, da boste, drugič da ne boste ponovno kandidirali za župana. Da ali ne?

“Po posvetu s svojo družino sem se odločil, da bom kandidiral. Vendar to ni odvisno samo od mene, ampak tudi od kandidacijskega postopka v stranki SD. Odgovorim lahko: načeloma da, če se bodo tudi drugi s tem strinjali.”

> Če boste kandidirali, kakšen program boste ponudili volivcem?

“Mislim, da je treba predvsem dokončati stvari, ki smo jih začeli v tem mandatu. Gre za tiste projekte, ki temeljijo na prostorskem načrtu občine. Ureditev turističnih središč, ureditev prometnic, v prvi vrsti z obvoznico okrog Ilirske Bistrice. Z obvoznico se bodo odprle možnosti za ureditev mesta. Potem je tu ureditev industrijsko obrtne cone Plama, za kar smo že odkupili zemljišče.”

> Ista javnost, ki napoveduje vašo kandidaturo, napoveduje, da se bo na volitvah jeseni pomerilo kar enajst kandidatov. Med njimi nekaj svetnikov in oba državnozborska poslanca. Kaj menite o tolikšni konkurenci?

“Nič!”

> Leta 2010 ste začeli mandat z udobno večino v občinskem svetu. Potem so se vaši zavezniki, med njimi tudi dva z vaše liste SD, Balazsova in Hrvatin, obrnili proti vam. Kaj se je zalomilo, da ste ostali v svetu le s podporo sedmih svetnikov od 23, kolikor šteje svet?

“Ne bi se mogel strinjati, da je bila večina v občinskem svetu kadarkoli udobna. Večina je bila vedno pičla in se je nagibala na eno ali drugo stran. Za razumevanje takšnega stanja je treba razumeti politično situacijo v občini. Ni dvoma, da se občina 20 let ni razvijala. Po mojem prepričanju je občino v vseh teh letih vodila neka ozka skupina, skoncentrirana okrog DeSUS, katere idejni vodja je gospod Ivan Bergoč.”

> Bi to trditev lahko pojasnili malo natančneje?

“Ta skupina ima pač na razvoj občine svoje poglede in svoj način dela, ki pa zagotovo ni primeren. V občinskem svetu ima še vedno izredno močno jedro. Gre za osem svetnikov, ki v nobenem primeru no bodo glasovali drugače, mimo navodil svojega centra. Tem osmim je treba prišteti še tri svetnike, ki so bili razočarani, ker niso bili deležni privilegijev, ki so jih verjetno pričakovali kot člani sveta. Rezultat je tak, kot ga imamo sedaj, ko večina v svetu nasprotuje meni kot županu zgolj zato, ker niso uresničeni njihovi osebni interesi.”

> Vaši nasprotniki v javnih, pa tudi v neformalnih nastopih, trdijo, da je za takšno stanje kriv način dela župana, ki da je nedemokratičen. Te trditve so prisotne tudi v širši javnosti, ki vas večkrat ocenjuje kritično.

“Potrebno bi se bilo vprašati, kaj v mojem delu ni demokratično. Lahko rečem, da so takšne trditve politične floskule. Doslej sem bil in sem še vedno pripravljen pogovarjati se z vsakim, pod pogojem, da ne pričakuje od mene, da bom podpisoval naročilnice in pogodbe, s katerimi bi se lahko posamezniki okoriščali.”

> Podedovali ste dolg v višini 360.000 evrov, ki naj bi ga vrnili državi za preveč plačana sredstva za telefonijo v Podgradu. Kako se zadeva razpleta?

“Pri reševanju tega problema sta bili doslej odprti dve možnosti. Ali sodni epilog te zgodbe ali poravnava. Poravnava je padla v vodo in od tega trenutka bo odločitev v rokah sodišča. Poravnava bi bila mogoča v primeru, če bi bili vsi vpleteni pripravljeni vrniti del sredstev. Država je pokazala dobro voljo in bi se odpovedala vračilu dela dolga z obrazložitvijo, da so bila ta sredstva v resnici vložena v ureditev infrastrukture v splošni koristi.”> Kje se je torej zalomilo?

“Del sredstev bi morala vrniti KS Podgrad, del pa občina. Država je bila pripravljena priznati kot vložek v infrastrukturo približno 150.000 evrov. Občina je bila pripravljena vrniti približno 50.000 evrov, večji del zneska pa naj bi vrnila KS Podgrad. Tudi tisti upravičenci do teh sredstev, ki so sprožili tožbo proti občini, bi se morali pogoditi z državo za vračilo določenega zneska. Vendar pa tako KS Podgrad kot večina upravičencev niso pristali na tako predlagano poravnavo. Zaradi tega sem sporočil tožilki, da poravnave ne bo tudi s strani občine.”

> Pred kratkim je obiskala občinsko upravo-finančna inšpekcija računskega sodišča. Kaj je ugotovila, so morebiti odkrili nepravilnosti v finančnem poslovanju?

“Računsko sodišče naj bi po nepreverjenih informacijah začelo preiskavo v naši občini na pobudo Ivana Simčiča in Kristine Valenčič, naših poslancev v državnem zboru. Računsko sodišče je namreč dolžno vsako leto pregledati določeno število občin, za katere pride pobuda iz državnega zbora. Mislim, da nam s to pobudo naša dva poslanca nista naredila velike usluge, ampak to je njihova pravica. Za zdaj smo dobili s sodišč poziv, da jim dostavimo določeno dokumentacijo. To smo storili, njihov pregled pa bo verjetno trajal do konca leta. Doslej nam niso posredovali nobenih ugotovitev.”

> Ob izteku mandata se ozrimo na prehojeno pot vašega županovanja. Bi našteli nekaj najpomembnejših projektov, ki ste jih uspeli uresničiti?

“Na prvo mesto bi postavil optiko, saj smo uspeli zagotoviti širokopasovni internet, optično povezavo po celotni občini. Projekt napeljave je končan, sedaj pa smo v fazi priklapljanja uporabnikov. Celotna vrednost tega projekta je bila približno devet milijonov evrov, financiran pa je bil iz občinskih, državnih in evropskih sredstev ter iz javno-zasebnega partnerstva. Drugi izredno pomemben projekt je izgradnja obvoznice, ki sedaj poteka intenzivno. Vrednost te naložbe je dvanajst milijonov evrov. Obvoznica je za Ilirsko Bistrico eden najpomembnejših projektov v zadnjih 20 letih.

> Kaj pa komunalna in ostala infrastruktura?

“Kanalizacijo smo uspeli zgraditi na Baču, v Knežaku, Podgradu in Hrušici v skupni vrednosti več kot štiri milijone evrov. Pomembne so tudi naložbe v opremo gasilskih društev v višini okrog 400.000 evrov. Na območju celotne občine smo uspeli zamenjati svetila javne razsvetljave v vrednosti 1,2 milijona evrov. Ocenjujemo, da bo letni prihranek znašal okrog 100.000 evrov. Uredili smo stanovanjsko cono v Kosezah za potrebe zasebne gradnje. Na voljo je dvanajst zazidalnih parcel. Omenil bi še energetsko prenovo OŠ Dragotina Ketteja, izgradnjo vaških domov na Pregarjah, Veliki Bukovici in Jasenu ter ureditev dela bistriškega pokopališča za žarni pokop. V Ilirski Bistrici smo zgradili obrtno industrijsko cono, zelo ugodno pa je občina kupila zemljišče v bodoči industrijski coni Plama.”

> Ob OŠ Antona Žnideršiča poteka gradnja novega vrtca. Kako bo s financiranjem, če občinski svet ne bo sprejel proračuna?

“Pogodba za gradnjo prve in druge faze je podpisana v vrednosti 1,6 milijona evrov. V proračunu imamo v ta namen zagotovljenih še dodatnih 600.000 evrov. Za celoten projekt je zagotovljenih 1,3 milijona evropskih sredstev. Obstaja pa zelo, zelo velika nevarnost, da bomo morali evropski denar vrniti, ker zaradi nesprejetega proračuna objekt ne bo končan v roku.”

> Potekajo tudi obsežna dela energetske sanacije Doma na Vidmu. Kaj se bo po končanih delih dogajalo v tej veliki stavbi z več kot 3000 kvadratnimi metri uporabnih površin. Kakšne vsebine naj bi dobil dom?

“Po mojem mnenju in na podlagi dosedanjih pogovor bi dejal, da bi lahko Domu na Vidmu dali dve vsebini. Eno so potrebe kulturne dejavnosti in ostalih javnih prireditev. Za te potrebe so na voljo atrij, velika in mala dvorana, galerija. Dogovarjamo se tudi z ambasado Ruske federacije v Sloveniji, da bi tu dobil prostore častni konzul Ruske federacije kar bo za našo občino in njen ugled pomembna pridobitev.”

> Veliko je bilo govora o tem, da bi se v Dom preselil del uradov Upravne enote Ilirska Bistrica, ki delujejo na več lokacijah. Je v tem trenutku kaj bolj otipljivega?

“Potekajo o intenzivni pogovori s sektorjem za investicije ministrstva za pravosodje, da bi se v zgornje prostore Doma preselila Upravna enota. V ta namen je v sodelovanju z delavci UE že izdelan prostorski načrt pisarn. V spodnje prostore naj bi se preselil Center za socialno delo, za kar je že pripravljen načrt. Prav tako pa naj bi se v Dom preselili tudi Kmetijska svetovalna služba in davčna uprava.”

> Našteli ste veliko naložb, ki so in še bodo terjale veliko denarja. Ali to pomeni, da se je občina zadolžila in da bo treba vračati, ali je le podedovala dolg od prejšnjega župana?

“Občina Ilirska Bistrica se od leta 2011, ko sem postal župan, ni zadolžila niti za en evro. V teh letih pa smo uspeli vrniti približno 1,1 milijona evrov iz preteklih mandatov. Naštete investicije smo financirali iz naslova javno zasebnega partnerstva (okrog pet milijonov), evropskih sredstev za okrog deset, državnih sredstev za približno isto vsoto in devet milijonov evrov iz občinskega proračuna.”

> Med načrti, ki vam jih ni uspelo uresničiti, je zagotovo vodooskrba slovenske Istre, ki bi prinesla koristi tudi bistriški občini. Kdo je kriv, da je ta veliki projekt tako klavrno propadel?

“Naša občina je še vedno zelo zainteresirana za uresničitev tega velikega projekta. Lahko rečem, da smo edina občina, ki je v roku izpolnila vse svoje obveznost za vodooskrbo Istre in Krasa. Pogodba je obvezovala občine, da pridobijo služnosti za primarne in sekundarne vode in na tej osnovi tudi gradbena dovoljenja. Mi smo svoje obveznosti izpolnili. Za transportne vode je bila za pridobitev služnosti zadolžena družba DRI. Tu pa se je zataknilo. Občine smo podpisale z ministrstvom za okolje in prostor aneks, s katerim se zavezujemo, da bomo projekt izpeljali v naslednji finančni perspektivi.”

> Kdo je še kriv za neuspeh projekta?

“Po mojem prepričanju je krivda tako na tistih občinah, ki niso uspele pridobiti služnosti, kot tudi na državi, ki se je premalo potrudila, da bi preko državne službe DRI izpolnila svojo obveznost.”

> Kaj pa gradnja nove osnovne šole in vrtca v Podgradu, o čemer se je veliko govorilo na začetku vašega mandata? Zdi se, da ste tudi v tem primeru ob številnih polemikah odprli novo fronto.

“Na začetku mandata nisem dobro poznal stanja, v katerem je OŠ Podgrad. Ravno tako nisem vedel, v kakšnem stanju sta vrtec v Ilirski Bistrici in vrtec pri OŠ Kuteževo. To so montažni objekti iz približno istega obdobja in so v izredno slabem stanju. Ob nastopu mandata sem ugotovil, da so pripravljeni projekti za gradnjo v Podgradu, o čemer me je seznanil ravnatelj Milan Dekleva. V pogovoru z ravnateljem sem predlagal, da bi občina na osnovi stavbne pravice začela z gradnjo. Ravnatelj se je z mojim predlogom strinjal.”

> Očitno se zapletlo, saj je vse ostalo na mrtvi točki ...

“Težava je v tem, da bi bilo potrebno sedanjo montažno stavbo porušiti in hkrati izvajati pouk. Možnosti sta bili dve. Ali organizirati pouk v nadomestnem objektu ali izgradnjo nove šole premakniti na novo lokacijo. Glede na to, da so starši nasprotovali izvajanju pouka na drugi lokaciji in ker sem se ustrašil selitve pouka na druge lokacije, kar bi bilo za otroke lahko zelo moteče, smo se odločili za drugo možnost. Za takšen korak je bilo potrebno nekoliko spremeniti gradbeno dovoljenje, kar je občina tudi storila.”

> Zakaj se torej ni začela gradnja?

“Sredi leta 2012 so tako ravnatelj kot nekateri občinski svetniki sprožili akcijo proti gradnji na osnovi stavbne pravice češ, da je taka gradnja predraga. Zaradi tega je financiranje na tak način padlo v vodo. V začetku leta 2013 sem predlagal začetek gradnje iz sredstev občinskega proračuna na osnovi zadolževanja, vendar so isti svetniki z amandmaji moj predlog preglasovali in premaknili začetek gradnje v leto 2015 samo zato, da šole ne bi gradili v mojem mandatu..”

> Tudi letošnji proračun visi v zraku. Kako bo to vplivalo na gradnjo obvoznice in ostalih objektov?

“Tu lahko nastanejo izredno veliki zapleti. Najhujše se nam lahko zgodi pri izgradnji vrtca. Po pogodbi, ki smo jo podpisali z ministrstvom za gospodarski razvoj, je 30. september rok za dokončanje prvih dveh faz. V ta namen smo oziroma bomo dobili 1,3 milijona evrov iz evropskih sredstev. V proračunu 2013 in v osnutku letošnjega proračuna imamo zagotovljena sredstva za nakup opreme. Toda če ne bo sprejet proračun, te pogodbe v letošnjem letu ne morem podpisati. To pa pomeni, da objekt ne bo končan v roku in da bomo morali vsa do sedaj prejeta evropska sredstva vrniti. Tudi preostalih evropskih sredstev v višini 300.000 evrov ne bomo mogli črpati.”

> V občini je registriranih več kot 130 ljubiteljskih društev. Ob nastopu mandata ste presenetili ljubiteljske kulturnike, ker je občina bistveno zmanjšala denar za delovanje društev. Ste torej odprli še eno fronto?

“Protest na začetku mojega mandata je bil izrazito politično pripravljen s strani Igorja Štembergerja in njegovih somišljenikov. Občina financira ljubiteljsko kulturo v enakem znesku kot v preteklosti. Lahko pa rečem, da smo z naložbami v tem mandatu - pri tem naj omenim gradnjo vaških domov, galerijo v Domu na Vidmu, kjer smo tudi obnovili veliko in na novo uredili malo dvorano, atrij in sanitarije - storili veliko. Mirne duše lahko zatrdim, da danes ljubiteljska kultura deluje v boljših razmerah kot na začetku mojega mandata.”

> Boste v morebitnem novem mandatu menjali način dela v občinskem svetu, kjer ste od prvega dne v nenehnih konfliktih in blokadah?

“Že od začetka mandata sem bil in sem še pripravljen pogovarjati se z vsemi svetniki razen z gospodom Šenkincem, s katerim dialog ni mogoč. Vendar pa pod enim pogojem, in sicer, da župan ne more biti lutka v rokah nekaterih odsluženih bistriških politikov. Vse ostale možnosti pa so odprte.”

TOMO ŠAJN

Občina se v njegovem mandatu ni zadolžila niti za evro, veliko denarja pa so pridobili iz evropskih in državnih sredstev, poudarja Rojc Leo Caharija

Leo Caharija