Z baloni z obrazi državnikov so prostovoljci ONE na vrhu G7 na Bavarskem v Nemčiji politike opozorili, da  ne 
bodo “hot air”, prazen nič.
Z baloni z obrazi državnikov so prostovoljci ONE na vrhu G7 na Bavarskem v Nemčiji politike opozorili, da ne bodo “hot air”, prazen nič. Foto: Wolfgang Rattay

Večja transparentnost bo hitreje odpravila revščino

7. Val

Marsikaj v tem pogovora se začne s črko b. B kot Bruselj, Bono, Bob Geldof, bogastvo, beda, Ban Ki Moon. In b kot Bill Gates. Najbogatejši človek na svetu je na Katjo Legiša naredil dober vtis. A to ona omeni mimogrede. Raje govori o odpravi revščine in o tem, da so evropske ustanove zabredle v slepo ulico. Upanje, da bo svet boljši, vsekakor obstaja. “Dovolj malo,” verjame.

Katja Legiša je službo in zaslužek našla v Bruslju. Tam zdaj dela kot prostovoljka. A prve junijske dni preživlja v rojstnih Cerovljah na Tržaškem krasu. Za ta pogovor se je spustila do morja. V tržaškem predmestju Barkovlje (spet črka b!) v sproščenem klepetu razloži, kako deluje dobrodelna organizacija ONE, h kateri je - kot domnevno edina Slovenka - pristopila pred nekaj meseci. Bistvena premisa: ne ona ne ONE ne zbirata denarja.

Procedure namesto ciljev

One je tudi naslov uspešnice skupine U2. Besedilo je napisal pevec Bono, ki je med ustanovitelji dobrodelne organizacije. “Ma ja, pesem ni slaba,” oceni Kraševka, ki hitro pojasni, da se je organizacija sprva imenovala drugače. “Imenovala se je DATA, kar je kratica za Debt, Aids, Trade, Africa.” Dolgovi, aids, trgovina in Afrika. Težave na teh štirih področjih je ob Bonu večkrat obelodanil pevec Bob Geldof. Dobrodelnih prireditev in pobud je bilo veliko. In to razpršeno prizadevanje za boljši svet je leta 2004 končno dobilo enotno organizacijsko platformo ONE s sedežem v Washingtonu.

Prav pred 11 leti, ko so v prestolnici ZDA ustanavljali ONE, je Katja Legiša zaključevala študij iz odnosov z javnostmi na Univerzi v Vidmu. Še pred diplomo je šla v Bruselj na nekajmesečni staž.

Potem je takoj dobila zaposlitev. “Evropska unija si želi, da bi bili ljudje seznanjeni s tem, kar se dela. Zato obstajajo podjetja, ki javnosti predstavljajo rezultate raznih evropskih projektov. Komuniciranje je pomembno. Sama sem se ukvarjala predvsem s širjenjem informacij o projektih s področja znanosti,” pripoveduje.

Slovenka iz Italije je z leti dobro spoznala ustroj bruseljskih ustanov. In brez zadrege pove, da je žal marsikaj narobe. Evropska unija in njene predhodnice so sicer nastale s plemenitimi nameni, se strinja. A potem se je nekaj zataknilo.

“V zadnjih desetih letih je Evropska unija postala preveč zapletena in birokratska. Procedure so postale važnejše od rezultatov,” razloži. Toda Katja Legiša vsaki pesimistični ugotovitvi doda spodbudno nadaljevanje. “V Evropski parlament so zdaj prišli novi poslanci, ki si prizadevajo za spremembe na boljše. Mislim, da se ljudje z dobrimi nameni najdejo v vseh političnih skupinah.”

Željo po spremembi je začutila tudi ona. Zato se je vključila v organizacijo ONE, za katero je slišala v Bruslju in se potem o njej pozanimala še po internetu. Hitro se je pridružila skupini prostovoljcev, ki dela v bruseljskem uradu. ONE je namreč razpredena v več mestih, ob Washingtonu in Bruslju tudi v Londonu, Berlinu, Parizu in Johannesburgu.

Ban in Bill na vljudnostnem obisku

Ko se je letos konec januarja Bill Gates udeležil gospodarskega foruma v Davosu, se je mimogrede ustavil tudi v Bruslju. “Zadnji trenutek so nam rekli, da bo prišel tudi k nam,” se Slovenka v Bruslju spominja takratnega dogajanja. V urad so najprej prišli osebni stražarji, pregledali urad in potipali ljudi v njem. Šele nekaj minut zatem je vstopil še najbogatejši človek na svetu.

“Obnašal se je zelo preprosto, bil je zelo prijazen. V bistvu nam je prišel povedati, zakaj financira dejavnosti ONE. Pravi, da so mu ti cilji zelo pri srcu. Mislim, da mu lahko verjamemo. To verjetno dela tudi za lastno reklamo, a očitno ne samo zaradi tega.”

Bill Gates je največji podpornik organizacije ONE. Ta se napaja prav iz donacij filantropov in zasebnih ustanov. Manjših prostovoljnih prispevkov in javnih dotacij ne sprejema. Tudi na spletni strani svetujejo, naj ljudje svoje prostovljne prispevke raje namenijo drugim organizacijam s sorodnimi cilji, kot so krepitev zdravstva v zaostalih deželah ali odprava revščine.

“ONE si ne prizadeva samo za odpravo revščine, ampak tudi za večjo transparentnost. To je danes ena ključnih zadev: morali bi vedeti, kam gre denar vlad in velikih energetskih podjetij. V Afriko gre na primer toliko denarja, da bi lahko že odpravili revščino. A problem je v tem, da se denar porazgubi. Vsako leto se trilijon dolarjev, namenjen državam v razvoju, izgubi v ilegalnih finančnih tokovih.”

ONE si torej želi, da bi bilo v svetu čim manj skrivnosti in čim več znanja in védenja. Širjenje izobrazbe je eden ključnih ciljev. Katji Legiša je ta še najbolj pri srcu. “Mislim, da je to ključ vsega. Če bi ženske po vsem svetu imele dostop do osnovnega izobraževanja, bi bilo marsikaj drugače.”

ONE ima torej podobna stremljenenja kot Organizacija združenih narodov. Tudi njenega glavnega sekretarja je slovenska prostovoljka v Bruslju lahko spoznala. Zgodilo se je pred kratkim, 27. maja. Ob njegovem prihodu ni bilo vseh pregledov kot jih je terjal obisk Billa Gatesa. Ban Ki Moon je prišel z ženo, odpredaval in šel. “Bil je zelo diplomatski.”

Raje spodbuda kot protest

Med 25. in 27. septembrom bo pozornost svetovne javnosti uperjena v palačo Združenih narodov v New Yorku. Članice OZN bodo sprejele nov seznam razvojnih ciljev. Prišel bo tudi papež Frančišek.

Dozdajšnjim ciljem (odprava skrajne revščine, zaustavitev širjenja aidsa, zagotovitev osnovnega izobraževanja vsem ...) bodo dodali nove. Za ONE bo to pomembna prelomnica, saj prav razvojnim ciljem posveča ves svoj trud.

Toda pozor. ONE ne gradi šol ali bolnišnic. Niti vodovodov ali zatočišč za zapostavljene ženske. Pomoč, ki jo ponuja, se ne odraža v denarju ali otipljivih dobrinah. “ONE širi znanje in izvaja pritisk na politične liderje,” pojasni prostovoljka s Tržaškega krasa. Kako lahko neka organizacija “izvaja pritisk”?

“Tako da narediš veliko vetra, kot recimo ob zadnjem vrhu G7,” ponazori. In tu smo spet pri črki b. B kot Bavarska, prizorišče nedavnega sestanka sedmih gospodarskih sil.

Bilo je sedem državnikov, bila sta tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Sestankovali so na varnem, daleč od demonstrantov, ki nasprotujejo globalizaciji in kapitalizmu. “Nisem bila na Bavarskem, ampak dvomim, da se je tristo ambasadorjev ONE postavilo med demonstrante. ONE ne dela tega. Političnim liderjem a priori ne nasprotujemo. Raje jih opozarjamo, da ne smejo ostati pri obljubah. Ob tem vrhu je na primer skupina prostovoljcev napihnila balone z obrazi Angele Merkel in drugih. S tem je sporočila, naj ta vrh ne bo 'hot air', prazen nič.”

Bolj konkretno je ONE nastopil po lanskih evropskih volitvah. Vsem izvoljenim evroposlancem je poslal dokument ONE vote 2014 pledge. V njem je zapisana obveza, da si bo podpisnik med svojim delom v evropskem parlamentu prizadeval za pomoč revnejšim državam, zlasti v obliki investicij na področju kmetijstva, zdravstva, večje transparentnosti in širšega dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin. “To obvezo je podpisalo več kot polovica poslancev,” pove Legiša.

A kaj ona počne v organizaciji ONE? “Predavam po raznih šolah o razvojnih ciljih in hkrati sprašujem dijake, stare tam okrog 15 let, kakšen svet si želijo, ko bodo stari 30 let. Moje sporočilo je zelo preprosto; dovolj je, da bi vsak eno uro na teden posvetil razvojnim ciljem.”

Zdi se preprosto. Vsak naj bi se podučil, kateri so razvojni cilji in o tem govoril z znanci, predaval na šolah, morebiti prišepnil nekaj besed politikom. Ona o tem namerava še naprej predavati po šolah. Tudi slovenskih. “Ne poznam drugih Slovencev. Verjetno sem edina.” Edina v ONE. PETER VERČ

Katja Legiša, prostovoljka v organizaciji ONE
Katja Legiša, prostovoljka v organizaciji ONEPeter Verč