“Videti nekaj, česar oko ne vidi”

Zanima ga zgodovina, vojska, dokumentarnost, a v bistvu ga izrecno zanima fotografija kot sredstvo avtorskega izraza.

Začetek bi lahko bila njegova diplomska naloga, v kateri je predložil fotografije stražnic (karavel) vzdolž slovensko-italijanske meje. Fotografiral jih je tako rekoč vse, kakšnih 70. In s tem, s to fotografsko instalacijo, diplomiral na slikarstvu na beneški akademiji. Zakaj stražnice? Po dveh letih na akademijah v Benetkah in dveh letih v Madridu, si je želel ukvarjati se z eno od “domačih” tem. Pa je obudil popotovanje po karavlah, ki sta ga s kolesom opravila z očetom takoj po razpadu Jugoslavije, ko so bile patruljne stezice še vedno shojene. Fotografiral je stražnice od Tržaškega zaliva do avstrijske meje, in ko jih gledaš, imaš občutek, da gledaš sedemdeset istih na različnih lokacijah, a vendarle ima vsaka svojo zgodbo: ena je zgorela, drugo so zaminirali, tretja ... Projekt, ki mu je vzel dve leti dela, ni bil še nikjer objavljen ali razstavljen v javnosti.