Vojn in nasilja ne potrebujemo!

Italijanski Jud, kemik in pisatelj, povezovalec humanistične in znanstvene misli, antifašist, ateist in racionalist, ki se je že v Auschwitzu zavedal, kako nezanesljiv in varljiv je lahko spomin, po vojni pa zaslovel kot eden najzanesljivejših pričevalcev in med drugim slikovito opredelil t. i. “sivo polje”, torej območje tistih taboriščnikov, ki so se prelevili v krvnike in namesto esesovcev “skrbeli” za sotrpine, je roman Kdaj, če ne zdaj? (Se non ora, quando?) izdal leta 1982, trideset let kasneje pa je obsežna pripoved v prevodu Deana Rajčića izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Četudi smo ga v slovenščini začeli zares gostiti šele po njegovi smrti, je Levi zdajle kar lepo poslovenjen: leta 1992 je pri mariborskih Obzorjih izšla njegova znamenita in zelo zanimiva zbirka kratke proze Periodni sistem v prevodu Marije Cenda-Klinc, ki je prispevala tudi spremno besedo. V prevodu Irene Prosenc Šegula in s spremno besedo tržaške zgodovinarke Marte Verginella je leta 2003 pri Studii humanitatis izšla Levijeva esejistična knjiga Potopljeni in rešeni, leto zatem pa sta pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki znotraj enih samih platnic izšla pisateljeva komplementarna romana Ali je to človek in Premirje v prevodu Sergija Šlenca iz Ilirske Bistrice in s spremno besedo Cirila Zlobca. Pesmi Ob negotovi uri (2007) so v izboru in prevodu Jolke Milič izšle v zbirki Aleph pri Centru za slovensko književnost.