Vrata odpira prvi muzej slovenskih filmskih igralcev in igralk
Julij 1907 je moral biti soparen, kot vsi njegovi vrstniki preteklih in bodočih let. Na sedmi dan meseca se je - tedaj še v avstro-ogrskem trgu na Krasu, kjer je danes prijetno mesto Divača - rodila prva slovenska filmska igralka Ida Kravanja z umetniškim imenom Ita Rina.
V poklon njej in vsem slovenskim filmskim legendam za njo je Slovenska kinoteka v sodelovanju z divaško občino in ob finančni podpori domačega ministrstva za kulturo ter donacije norveškega finančnega sklada v nekdanjem furmanskem gostišču uredila prvi slovenski Muzej slovenskih filmskih igralcev.
Vrata bo monumentalen muzejski kompleks, kjer domujeta tudi stalna razstava o Iti Rini in večnamenska dvorana, odprl prav danes.
Škrateljnova domačija, ki je bila pred skoraj desetletjem (1992) razglašena za etnološki spomenik, stoji v središču Divače in predstavlja čudovit primer tradicionalne kraške arhitekture. Do gradnje južne železnice od Dunaja do Trsta leta 1857 in železnice do Pulja leto pozneje je služila kot furmansko gostišče s prenočišči, nato pa je počasi začela propadati. Domačijo z zasnovo iz 17. stoletja poleg stanovanjske zgradbe - Škrateljnove hiše - sestavljata še dve gospodarski poslopji - hlev in hram s skednjem. Vse tri objekte povezuje veliko notranje dvorišče, borjač, ki ga ob strani krasi trebušast vodnjak. Celotna domačija, ki ji pripadata še velik travnik in kraška vrtača, je ograjena s suhozidom, pojasnjujejo v Slovenski kinoteki.
Ida Kravanja je bila edina slovenska igralka, ki se ji je uspelo uveljaviti tudi zunaj slovenskih meja, saj je kot prva slovenska igralka z umetniškim imenom Ita Rina uspela v evropskem in svetovnem filmskem svetu. Rodila se je v Divači, takrat še avstro-ogrskem trgu na Krasu. Opazili in v filmsko industrijo popeljali pa so jo leta 1926, ko je kandidirala za miss Jugoslavije. Predstavniki nemškega podjetja Ostermayer iz Berlina so jo povabili na poskusno snemanje in še istega leta je debitirala v filmu Kaj otroci prikrivajo staršem. Njena kariera je vrhunec doživela v filmu Erotikon iz leta 1929 pod taktirko znanega režiserja Gustava Machatyja. Nastopala je v čeških in nemških filmih in postala ena najbolj znanih igralk v 30. letih 20. stoletja. Pred drugo svetovno vojno se je poročila in se preimenovala v Tamaro Djordjević, opustila filmsko kariero in se posvetila družini. Življenje je sklenila v črnogorski Budvi.
Po drugi svetovni vojni bila Škrateljnova domačija prepuščena zobu časa. V 70. letih prejšnjega stoletja pa so na stanovanjski zgradbi prenovili streho ter opravili nujna gradbena in statična dela, gospodarski poslopji pa sta se začeli počasi spreminjati v ruševine.
Lani nova podoba, letos nova vsebina
Lani so razvaline nekdanjih gospodarskih poslopij Škrateljnove domačije in njihova okolica dobile novo podobo, letos pa domačija dobiva tudi novo vsebino.
V nadstropju Škrateljnove hiše si bo še vedno mogoče ogledati stalno razstavo posvečeno filmski igralki Iti Rini, ki se je kot Ida Kravanja rodila leta 1907 v Divači, pojasnjuje Špela Čižman iz Slovenske kinoteke. “Slovenska kinoteka si je že ob svoji ustanovitvi leta 1996 zadala nalogo raziskati življenje in delo igralke, ki si je s svojim delom pridobila ime in mesto zgodovini evropskega filma. Leta 1997, ob 90. obletnici rojstva Ite Rine, so v Moderni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo in se povezali z občino Divača, s katero so pripravili projekt stalne razstave, posvečene igralki in njenemu delu. Občina Divača, ki si je prizadevala za ohranitev enkratne kraške arhitekture Škrateljnove hiše, je z zavodom za spomeniško varstvo iz Nove Gorice poskrbela za obnovo prvega nadstropja hiše. Kustosinja Slovenske kinoteke Lilijana Nedič pa je pripravila stalno razstavo in monografsko publikacijo o življenju in delu igralke. Otvoritev razstave je bila novembra 1998,” pravi Čižmanova.Ob 90. obletnici igralkinega rojstva je kinoteka z divaško občino začela tudi praznovati rojstni dan igralke in ga obeleževati s projekcijami njenih filmov. “Leta 2000 je bila k sodelovanju na prireditvi prvič povabljena Akademija za likovno umetnost. Študentje kiparstva so se udeležili natečaja za doprsni portret Ite Rine. Izbrani kip študentke prvega letnika Maje B. Košir je bil odlit v bron in postavljen na borjaču Škrateljnove domačije. Naslednje leto so se natečaja udeležili študenti oddelka za slikarstvo. Prvo nagrado so si razdelili študentje Uroš Weinberger, Urška Kozak in Barbara Zavodnik. Njihove slike krasijo divaške občinske upravne prostore.”
Od prvih korakov do muzeja
V pritličju hiše, kjer je nekoč deloval in razstavljal divaški umetnik Viktor Franko, bodo po novem informacijska pisarna celotnega kompleksa muzeja s trgovinico in prostori nastajajočega Razvojnega centra Divača. Osrednjo točko prenovljene domačije pa predstavlja nova stalna razstava, postavljena v največjem poslopju kompleksa, nekdanji štali. Razstava je posvečena slovenskim filmskim igralcem in igralkam, zvezdam domačega filma. “Zamisel o nadgradnji stalne razstave, posvečene prvi slovenski filmski zvezdi v Muzej slovenskih filmskih igralcev, se je porodila direktorju Slovenske kinoteke Silvanu Furlanu (letos ga bo divaška občina posthumno posthumno imenovala za častnega občana, op. a.) ob prenavljanju gornjega nadstropja Škrateljnove hiše v razstavni prostor. Za prenovo opuščene domačije je navdušil tudi tedanjega župana občine Divača Rajka Vojtkovszkega, saj se je s tem odprla priložnost za obnovitev celotnega kompleksa Škrateljnove domačije, ki bi z novo vsebino postala osrednji kulturni objekt v Divači,” pravi Čižmanova.
Otvoritev muzeja bo drevi ob 19. uri in bo združena s tradicionalno prireditvijo Poklon, ki bo letos posvečen slovenski filmski igralki Majdi Potokar. Ob tej priložnosti bodo ob 22. uri zavrteli film Samorastniki v režiji Igorja Pretnarja in z Majdo Potokar v glavni vlogi.
Leta 2002 je bil narejen prvi korak k obnovi domačije. Slovenska kinoteka in občina Divača sta organizirali arhitekturno delavnico za študente Fakultete za arhitekturo, ki jo je vodil Vojteh Ravnikar. Na podlagi dveh najboljših idejnih projektov, katerih avtorji so bili Ernest Milčinovič, Teja Saveli, Jure Zavrtanik in Matjaž Bolčina - letos nagrajeni s Plečnikovo nagrado -, je nastal projekt prenove Škrateljnove domačije, ki ga je nato podprlo tudi domače kulturno ministrstvo. Pred štirimi leti je divaška občina kandidirala za sredstva Norveškega finančnega mehanizma in leto pozneje tudi podpisala pogodbo za 1,2 milijona evrov (divaška občina je primaknila 570.000 evrov, 250.000 evrov pa kulturno ministrstvo).
Gradnjo so večinoma zaključili že julija lani, letos pa objektu pripenjajo novo vsebino v obliki stalne razstave, ki jo je pripravila Slovenska kinoteka v sodelovanju s Filmskim skladom RS, Viba filmom in RTV Slovenija in ki bo obiskovalcem z raznovrstnim muzejskim gradivom predstavila stvaritve domačih igralcev in igralk, proces nastajanja filmskih vlog ter jih seznanila z igralci in igralkami, ki so se zapisali v zgodovino slovenskega filma. Razstava je bogata tudi z video gradivom, obiskovalcem pa bo na voljo tudi multimedijska interaktivna miza, v kateri bodo našli biografije, filmografije, fotografije in drugo gradivo o znanih in manj znanih domačih filmskih igralcih.
Dvorana in kino
Ob dveh razstavnih prostorih je v okviru Muzeja slovenskih filmskih igralcev tudi večnamenska dvorana, nekoč senik s skednjem, danes pa s sodobno tehnologijo opremljen prostor, namenjen raznim delavnicam, predavanjem, filmskim projekcijam, seminarjem, sejam in podobnim dogodkom, ki jih bo prirejal muzej oziroma Razvojni center Divača. Osrednji muzejski prostor in večnamensko dvorano povezuje letni kino, “ki se razprostira ob dvorani in kjer si bodo prebivalci Divače in okoliških krajev v poletnih mesecih lahko ogledali svoje priljubljene igralce in igralke v soju lune in zvezd,” še dodaja Čižmanova. Borjaču z letnim barom pa je namenjena vloga osrednjega družabnega prostora celotnega kompleksa.
TINA M. VALENČIČ
