(INTERVJU) Breda Pečan: “Zadnje žrtve azbesta se bodo pojavile še v današnjem času”
Pred 30 leti je bila Breda Pečan prva podpisana pod predlogom azbestne zakonodaje, ki je pomenila pomemben korak k zaščiti delavcev in drugih, izpostavljenih temu nevarnemu materialu. 80-letna nekdanja poslanka in županja Izole tudi danes ostaja dejavna - nedavno je kandidirala na listi SD na lokalnih volitvah. Še vedno se živo spominja boja za pravice ljudi, ki so zboleli zaradi azbesta, in opozarja, da njegove posledice še zdaleč niso preteklost. V pogovoru se ozre na čas sprejemanja zakonodaje, na spremembe v politiki, ki jih je spremljala iz prve vrste, ter na Izolo nekoč in danes. Ob tem brez dlake na jeziku spregovori tudi o vrednotah, ki bi morale voditi ljudi na javnih funkcijah.
Breda Pečan, nekdanja poslanka in izolska županja
Foto: Tomaž Primožič/fpaLetos zaznamujemo okroglo obletnico, 30 let od sprejema azbestne zakonodaje. Leta 1996 ste kot prvopodpisani vložili predlog Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno.
“Ja, bila sem prvopodpisana med predlagatelji. To je bil moj prvi mandat v državnem zboru med leti 1992 in 1996. Skupaj sem bila v državnem zboru nekaj več kot enajst let. Leta 2004 sem nadomestila Boruta Pahorja po njegovi izvolitvi v Evropski parlament, potem pa sem bila ponovno izvoljena in sem kot poslanka delovala do prvih predčasnih volitev leta 2011. Iz tistega prvega obdobja in naše vložitve azbestne zakonodaje pa se najbolj spominjam Miloša Pavlice. To je res, bom rekla, levičar v pravem pomenu besede - tak, ki je zelo veliko naredil za ljudi in zlasti za delavce.”
Vi ste torej skupaj pripravljali to zakonodajo?
“Ja, bili smo v poslanski skupini, on je bil v tistem mandatu naš strokovni sodelavec. Zelo dobro smo delali skupaj.”
Kako ste se kot poslanka prvič srečali s to problematiko Anhovega in azbesta?
“To je bila problematika zdravstvenega stanja delavcev in problem poklicnih bolezni, ki so bile šibka točka že prejšnjega političnega sistema in gospodarstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Takrat je to prišlo na površje zlasti pod vplivom sindikatov in po njihovih opozorilih, da je treba na področju poklicnih bolezni vendarle nekaj radikalnega spremeniti. In zagotovo so bile azbestoze raznih vrst najbolj pereč problem, saj so bile posledice dela z azbestom in vgrajevanja azbesta, ki se ga je takrat uporabljalo zelo široko. V kliničnem centru so bile na primer operacijske dvorane zaradi protipožarnega varstva oblečene v azbestno prevleko. Na splošno gledano, je bilo zame delo v državnem zboru ena neverjetno velika šola. Ne glede na to, o čemer smo razpravljali, vedno smo se vsi nečesa novega naučili. V primeru azbesta, kaj vse je pravzaprav pomenil in kako star problem je to že takrat bil.”
Kdaj so pri nas začeli vgrajevati azbest?
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.