Zakaj sta primorska turistična prvaka - Piran in Bovec - manj razvita?

Po množici dokumentov, ki usmerjajo v butičnost in višjo kakovost turizma, je Slovenija lani z veseljem preštela skoraj šest milijonov obiskovalcev in 15,5 milijona prenočitev. Poleti jih je bilo več kot rekordnega leta 2019. Vsaj v 20 občinah, ki so ustvarile 80 odstotkov prenočitev, so številke previsoke za znosno življenje domačinov. Z izjemo Ljubljane, te občine zaradi nizke dodane vrednosti turizma in z njim povezanih panog, razvojno nazadujejo. Največja poraženka je bržčas primorska turistična prvakinja - občina Piran, z nekaj nad 18.000 postaranimi, delno fiktivnimi prebivalci, a s kar 1,8 milijona lanskih turističnih prenočitev.

Turizem neupravičeno velja za izenačevalca razvitosti

Odkar so v Rogaški Slatini in na Bledu v 19. stoletju in kmalu za njima v Portorožu, prešteli večje število, tedaj dejansko bogatih gostov, velja, da turizem razvija Slovenijo. Starejši še pomnijo, da je bila republika v Jugoslaviji razdeljena na pet območij razvitosti, turizem pa ključna panoga, ki naj bi razvojne razlike znižala. Od tod dobršen del vlaganj v zdraviliški in turizem nasploh. Vse turistične regije in občine pa še vedno tonejo. Prekmurje, ki ima skupaj s kmetijstvom prevladujoči dve najmanj ekonomični panogi, kot večno najmanj razvito razvojni zaostanek še povečuje. Goriška regija, v kateri je turizem s številom turistov v hitrem vzponu, je z indeksom razvojne ogroženosti zdrknila na šesto mesto med 12. regijami in v podpovprečno razvitost. Tudi Obalno-kraška regija je padla na četrto mesto in pod slovensko povprečje.

Zaradi stalno prijavljenih počitnikarjev imajo turistične občine podpovprečne stopnje delovne aktivnosti. Dejansko pa izgubljajo svoje občane. Bovec je v desetletju izgubil 24, Piran pa 20 odstotkov mladih med 15. in 29. letom starosti, mesto Piran znotraj občine kritičnih 31 odstotkov.

Turizem in z njim povezane dejavnosti - od kmetijstva, prek trgovine, prometa ... do športa, s produktivnostjo oziroma dodano vrednostjo ostajajo na dnu. Z dodano vrednostjo pa je problem, ker je nekaj višji prikazan donos mogoče uravnavati z nižjimi plačami. Poenostavljeno povedano: dodana vrednost so od vseh prihodkov odšteti vsi stroški, materialni in stroški dela. V gostinstvu (kot panogo se deli na strežbo hrane in pijač in na nastanitveno dejavnost) plače vsaj za četrtino zaostajajo za povprečnimi. V povezanem kmetijstvu so nižje, v trgovini so se malenkost povišale po lanskih napovedih stavk trgovcev. To, vse mogoče oviranosti zaradi preobilja turistov in pokupljene nepremičnine na domačem pragu, domačinom niža kakovost življenja. Z izjemo nadpovprečno razvite infrastrukture (od komunalne do športne), so vsi razvojni kazalci turističnih občin pod povprečjem in kazalci ogroženosti nad njim.

Visoki cilji na skromno podlago

“Turizem je pomembna gospodarska panoga. Leta 2019 je z vsemi povezanimi dejavnostmi - neposrednimi, posrednimi in induciranimi, prispeval 9,9 odstotka k BDP, 3,9 odstotka k dodani vrednosti in zaposloval 6,5 odstotka delovne sile,” je o doprinosu turizma realna turistična strategija. Dokumenti turizmu pogosto neupravičeno pripisuje precej višji prispevek h gospodarski podobi Slovenije. Turizem v ožjem pomenu (gostinstvo z nastanitvami in strežbo hrane ter pijač) k BDP prispeva dobre tri odstotke in dobra dva odstotka dodane vrednosti. Strategija do leta 2028 načrtuje dvig slednje na zaposlenega prek 37.000 evrov. Rekordnega leta 2019 je v gostinstvu prvič presegla 30.000 evrov, ob najvišjem zaostanku plač v panogi za povprečnimi. Vse gospodarstvo je tega leta ustvarilo slabih 47.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Lani se je ta povzpela do 54.000 evrov, v turizmu pa do 34.000 evrov.

Zaradi skromne kapitalske donosnosti turistične občine tonejo. Piran, primorski turistični rekorder, je s koeficientom razvitosti že segal čez slovensko povprečje, a je z letošnjim kar sedem odstotkov pod njim. Bovec, ki je lani s 548.000 ustvarjenimi nočitvami osma najuspešnejša občina, se je malenkost dvignil na 89 odstotkov povprečne razvitosti. Tik pod njim je najbolje obiskana zdraviliška občina Moravske Toplice s 16-odstotnim zaostankom za povprečjem. Daleč najviše - 12 odstotkov nad povprečje - med turističnimi občinami sega Bled, ki je lani vknjižil 960.000 prenočitev.

Izjema je Ljubljana (lani podobno kot v Piranu 1,9 milijonov nočitev), ki jo manj donosni turizem razvojno navidezno bliža preostali Sloveniji. S koeficientom razvitosti sega “le” 21 odstotkov nad državno povprečje, a okoliške neturistične občine segajo precej više. Osrednjeslovenska regija zato zdraviliško Prekmurje razvojno presega že za 3,5 krat.

Povsem zanemarjeno kritično staranje

Stara se vsa Slovenija. Celo najmlajša občina Komenda se je v desetletju postarala na povprečno 39-letne občane, Slovenija na skoraj 44-letne državljane. Turistične občine so postarane bolj. Bovec se bliža povprečno 49, Moravske Toplice 47, Bled in Piran 46 let povprečno starim občanom. Vse turistične občine zaradi navideznih občanov pridobivajo prebivalce. Zaradi stalno prijavljenih počitnikarjev imajo podpovprečne stopnje delovne aktivnosti. Dejansko pa izgubljajo svoje občane. Bovec je v desetletju izgubil 24, Piran pa 20 odstotkov mladih med 15. in 29. letom starosti, mesto Piran znotraj občine kritičnih 31 odstotkov. Ob lanskih povprečnih slovenskih 1318 neto evrih plače, je povprečje občine Moravske Toplice znašalo 1070, Pirana 1141, Bovca 1178 in Bleda 1252 evrov.

Nižja razvitost in večinske zaposlitvene priložnosti v turizmu, nista edina razloga odseljevanja. Centralizacija države to povečuje v večini regij. Sočasno priložnosti turizma, denimo zaslužki v nastanitveni dejavnosti, niso zadosten magnet, ki bi mlade obdržali doma.

“Zelena butičnost, manjši odtis in večja vrednost za vse,” na katere cilja turistična strategija, nekaj hitrejši razvoj obeta manj zasičenim in nezabetoniranim turističnim krajem. Na Primorskem bržčas več Goriški in kraškemu delu Obalno-kraške regije. Vtis je, da se Goriška, kljub prehitri rasti nočitev, v turizem vzpenja bolj trajnostno. Če so istrske občine s seštevki turistov, nočitev, povprečnih dni bivanja ... vseskozi na slovenskem vrhu, so se občine Kobarid, Nova Gorica in Tolmin med prvo dvajseterico (Brda na 38. mestu so jim ob boku), šele povzpele. Z medobčinsko organiziranima turističnima organizacijama imajo donosnejšo zeleno trajnost še na dosegu. Istrske občine povezave, z izjemo skupne blagovne znamke, promoviranja in spletne strani, še ne zmorejo.

Največja turistična poraženka je Idrija

V državi ni turistične občine, ki bi se ponašala s trikratnim Unescovim nazivom, kot alpsko mesto in sočasno vodilna turistična destinacija v osrednji Sloveniji, destinacija odličnosti in zelena destinacija. Idrija vse nazive ima, le turizma nima. Industrijsko uspešna občina se je v nižje donosno panogo podala brez izkušenj in infrastrukture - skoraj brez nastanitev, s pojemajočim gostinstvom, z zastarelo športno in kulturno infrastrukturo, a z obiljem drago plačanih nazivov in muzejev. Vodilo jo je upanje, da bo s prvo strategijo načrtovanih 100.000 turistov pospešilo razvoj odsotnih storitvenih dejavnosti.

Ker turistov ni bilo, je Občina z drugo strategijo cilje znižala in povečala vlaganja v turizem. Po milijonih vanj zmetanih evrov, slabo polovico za plače pospeševalcev turizma, je zadovoljna z lanskimi 24.300 nočitvami, pa tudi s še bolj postarano infrastrukturo, usihajočim gostinstvom in trgovino. Lani je denimo za delo samotarske turistične organizacije zapravila 400.000 evrov. V proračunsko postavko davkov in storitev, kjer naj bi bili prihodki od turistične takse, je zbrala 2700 evrov. Občina Bovec je povezanemu turističnemu zavodu Dolina Soče in TIC dala 471.000 evrov in s takso zbrala 870.000 evrov.

Idrija je pospeševalcem naložila še omejevanje turizma v Idrijski Beli oziroma krajinskem in Unesco geo parku. Omejitev z visoko parkirnino je zastavila pri največ 15.000 obiskovalcih v poletnih mesecih. Če ne bi bilo preneumno, bi se morali na tem mestu vprašati, kaj je narobe z upravljalci Škocjanskih jam, ki so obisk začeli omejevati pri 200.000 ali z upravljalci najnižje točke Triglavskega narodnega parka - Tolminskih korit, ki omejitev letos začenjajo pri 100.000 obiskovalcih.

Idrijo rast industrije še dviguje precej nad povprečno razvitost turističnih krajev. Zaradi razmetavanja denarja za turizem in zato toneče infrastrukture, pa razvojno nazaduje.

Piran torej ni največji poraženec turizma. To je Idrija! Ima pa slednja zeleno prihodnost. Visoko nad z živim srebrom in radioaktivnim sevanjem radona obremenjeno dolino tudi turistično. Le še pamet mora najti. Žal je občinski svet pravkar ponovno brezglavo povišal denar za zavirajoči del turizma.