Ena prvih agrarnih skupnosti, ki se je na novo vzpostavila po zakonu iz leta 1994, je bila Dolenja vas. Njeni člani so 
soglašali tudi s postavitvijo vetrne elektrarne na njenem zemljišču.
Ena prvih agrarnih skupnosti, ki se je na novo vzpostavila po zakonu iz leta 1994, je bila Dolenja vas. Njeni člani so soglašali tudi s postavitvijo vetrne elektrarne na njenem zemljišču. Foto: Marica Uršič Zupan

Zasebna lastnina daje oblast lastniku, skupna pa zemlji

7. Val

“Ta oblika lastnine je bolj obetavna, kot si mislimo. Ne gre samo za neko starodavno eksotiko, temveč pridobiva danes izjemen pomen zaradi ekološke zavesti, ki je imperativ sodobnega razvoja v svetu, ki terja omejitve razpolaganja z lastnino,” poudarja ustavni sodnik dr. Ernest Petrič o skupni lastnini, ki jo udejanjajo agrarne skupnosti. Te so bile pri nas po vojni razlaščene in potisnjene v ilegalo. Drugod po zahodni Evropi pa je zaradi dominantnosti rimskega prava skupno lastnino potisnila v podoben položaj zasebna lastnina. Šele v zadnjih desetletjih ji poskuša pravna znanost spet dati mesto, ki ji gre - tudi zato, ker mnogo uspešneje kot zasebna varuje okolje in zagotavlja trajnostni razvoj.

“V zgodovini zahodnega prava, od starih Rimljanov oziroma velikega obdobja rimskega prava do danes, je prevladujoče pojmovanje lastnine kot zasebne lastnine, pri kateri je pomemben le osebek, subjekt-lastnik, ki ima v svojih rokah, kot bi rekli stari Rimljani, jus excludendi omne, to je pravico, da ogradi svojo zemljo in vse ostale izključi iz njenega uživanja,” pojasnjuje bistvo zasebne lastnine italijanski ustavni sodnik dr. Paolo Grossi, sicer velik zagovornik skupne lastnine in avtor znamenitega dela Un altro modo di possedere (Drugačen način posedovanja), ki je izšla že leta 1977 pri pomembni italijanski založbi s pravno tematiko Giuffre.

Pri naslovu knjige se je zgledoval pri velikem italijanskem intelektualcu iz sredine 19. stoletja Carlu Cattaneu. Ta je bil dolgo zaprisežen liberalec in zagovornik individualne zasebne lastnine in kot tak poslan na ravninsko območje ob zgornjem toku reke Ticino, da bi pripravil ekonomsko analizo zemljišč v skupni lastnini. Glede na vsesplošno nasprotovanje italijanske zakonodaje skupni lastnini, je bil cilj njegovega dela verjetno njena ukinitev. Pa je zapriseženi liberalec, potem ko je znanstveno neoporečno preučil vse vidike skupne lastnine, lahko le ugotovil, da skupnosti, ki imajo takšno lastnino, “niso zlorabe ali privilegiji, pa tudi ne uzurpacije; gre za drugačen način posedovanja, drugačno zakonodajo in drugačen družbeni red, ki se je neopazno priplazil iz starodavnih časov v sedanjost.”

Glavni ni lastnik, glavna je zemlja

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.