Zmagali bomo!

Nekatere so se med ljudstvom tako prijele, da jih ima večina za dragulje iz ljudske zakladnice. Ni jih malo med nami, ki bi prisegli, da je Kam so šle vse rožice čistokrvna slovenska viža, kajneda? Pa ni, Tomaž Domicelj jo je izpeljal iz Where have all the flowers gone?, ki jo je bil Seeger napisal leta 1955, ob njej pa najbolj zaslovel še z If I had a hammer in Turn! Turn! Turn!, ki se je prijela zlasti v priredbi benda The Byrds. Stari mojster je v svoji delavnici okrepil iz starega gospela izraslo We shall overcome, ki je postala vodilna himna svobodoljubne mladine v šestdesetih letih, pa prav tako slovite In the jungle, Guantanamera in Goodnight, Irene, posvojil in zgledno negoval je tudi neuradno ameriško himno This land is your land, ki jo je bil napisal njegov učitelj, veliki Woody Guthrie. Seggerjeve pesmi pa so posvojili Marlene Dietrich, Joan Baez, Peter, Paul & Mary in drugi. V zadnjem desetletju je za njegovo renesanso poskrbel zlasti Bruce Springsteen s krepkim albumom We shall overcome - the Seeger sessions (2006).

Osupne, kdor v enciklopediji uzre podatek, v katerih letih je bil Pete Seeger dejaven: 1939-2014. Drži, 75 let se je boril zoper rasno segregacijo, vojno in vsakršno nasilje, sodeloval v sindikalnem gibanju, se zavzemal za delavske pravice, svobodo mišljenja, pitno vodo in čist zrak, zbiral ameriško ljudsko glasbo, svoja plemenita sporočila pa oznanjal z bendžem ali kitaro v rokah in z visokim, kristalno jasnim glasom, že tako visokorasel in za povrh še z iztegnjenim vratom in dvignjeno brado, vselej glasno, da bi sporočilo le prišlo do občinstva.

Leta 1965 je na festivalu folkovske glasbe v Newportu baje pretil, da bo s sekiro presekal kable, s katerimi se je Bob Dylan priključil na elektriko. Kasneje je pojasnil, da ga ni toliko motil električni Dylan, ki so ga mnogi oklicali za izdajalca, za Judeža, temveč ga je vznejevoljilo, da zaradi umazanega hrupa ni moč razumeti besed podivjanega pevca.

Nič mu ni pomenilo toliko kot posredovanje humanističnega sporočila in njegov čimprejšnji učinek. Zato je občinstvo bratsko spodbujal k prepevanju svobodoljubnih refrenov, vse zbrane vsakič znova povezal v eno samo skupnost.

Odlikovali sta ga tudi poštenost in načelnost. Ker v času McCarthyjevega “lova na čarovnice” oblastnikom ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je komunist, češ da je to stvar človekove zasebnosti, se je njegova skupina The Weavers - ime Tkalci si je nadela po istoimenski drami, v kateri nemški književnik Gerhart Hauptmann opisuje zgodovinski punt šlezijskih tkalcev - znašla na črnem seznamu. Ko se je po nekaj letih spet zavihtela na vrh, pa jo je Seeger zapustil, ker kot zagovornik zdravega življenja ni hotel sodelovati pri snemanju oglasa za cigarete.

Bil je izobčenec. Oblast mu je debelo desetletje onemogočala gostovanja na televiziji in mu v tolažbo dopustila zgolj nastopanje pred nekajletnimi otroki, češ da tako ne bo vpliven. Zmota! Dela se je lotil zagnano ter tako vzgojil nove generacije svobodomiselnih muzikantov.

Igranja bendža jih je učil tudi v učbenikih in mnoge okužil s slogom, imenovanim clawhammer - petih strun svojega bendža ni prebiral, ampak po njih tolkel.

V letih, ko je bila glasba povezovalni element, kakršnega pogrešajo današnji uporniki, je protestiral zoper vojno v Vietnamu. Po zgledu Woodyja Guthrieja, ki si je na kitaro prilepil napis Ta stroj ubija fašiste, je s svojega bendža sporočal: Ta stroj obkoli sovraštvo in ga prisili k predaji.

Na obronku gozda si je z lastnimi rokami postavil dom, sekal drva, v hosto hodil po navdih in užival v družbi požrtvovalne življenjske sopotnice Toshi. Poročena sta bila kar sedemdeset let, vse do njene smrti julija lani. To so velike ljubezni: Johnny Cash je umrl štiri mesece za ženo June Carter, Seeger je svoji sledil po šestih.

Zakonca sta vzgojila lepo potomstvo; mimogrede, glasbenik je tudi njun vnuk Tao Rodríguez-Seeger, ustanovitelj benda The Mammals.

Proti koncu življenja je Seeger čedalje bolj spoznaval, da svet težko spremeniš z velikimi, globalnimi zamahi. Učinkovitejša so drobna dejanja. Razmišljaj globalno, deluj lokalno, je govoril.

Do konca je verjel v moč umetnosti. Ostal je mladostno vitalen in ognjevito angažiran, četudi je njegova moč na odru hitro in opazno usihala. S tovariši se je lotil čiščenja reke Hudson, pred ameriško invazijo na Irak je v domačem mestu stal sredi snega in mimovozečim rojakom mahal s transparentom PEACE (mir), na zasedeni Wall Street je mladini prepeval We shall overcome (Zmagali bomo) ...

Nedavno tega se je spominjal: “Ko sem na odru stal pred tisoč ljudmi, sem pogosto pomislil, da je prapraded nekoga med občinstvom na moji desni skušal umoriti prapradeda kakega poslušalca na levi. Mar ne bi bili naši prapradedi presenečeni, ko bi lahko videli, kako njihovi potomci prepevajo skupaj? Verjetno bi se vprašali: 'Zakaj smo se pa borili?' Dobro vprašanje!”ANDRAŽ GOMBAČ

Seeger je pesem popeljal med mlade, in to čisto dobesedno