Znamenita čokolada Gorenjka se je rodila kot Primorka

Leta 1970, v prvem letniku srednje šole v Ljubljani, je pri uri kemije profesorica skušala po priimkih ugotoviti, od kod dijaki prihajamo. Zelo dobro ji je šlo od rok: Cotič - Primorska, Humar - Primorska, Planovšek - Štajerska ... Vse dokler ni izrekla mojega priimka: Zavrtanik, ta je pa “Gorenjc”! O, to pa ne, Primorec sem, sem odvrnil. Kako to? Zavrtaniki so ja Gorenjci. Saj se je tovarna čokolade Gorenjka pred vojno imenovala Zavrtanik, je nadaljevala. Že res, da se je imenovala Zavrtanik, toda lastnik, stric Adolf, je bil Solkanec. Vsi Zavrtaniki, kjerkoli na svetu se nahajamo, imamo svoje korenine v Solkanu, sem ji razložil.

Adolf Zavrtanik se je rodil 19. januarja 1882 (datum 16. januar v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu je napačen) v Gorici, na Piacuti 28, in bil v tamkajšnji cerkvi krščen 28. januarja istega leta. Na Piacuto se je iz Solkana (Žabjega kraja) z domačije Cesarjavih preselil že njegov oče Anton, mama pa je bila Cecilija Korsič, doma iz Rupe.

Zbirajo eksponate

Stoletnico tovarne Gorenjska bodo v Mestnem muzeju Radovljica junija obeležili s posebno razstavo o zgodovini tovarne. Zato prosijo za pomoč pri zbiranju spominov in predmetov iz Gorenjke. V muzeju sicer hranijo precej obsežno zbirko Gorenjkinih čokoladnih ovitkov, gradivo pa bi radi še dopolnili. “Za nas je zanimivo vse, kar je povezano z Gorenjko, od starih fotografij čokolade, proizvodnje ali denimo delavcev na sindikalnem izletu, do starih ovitkov čokolade, propagandnih materialov, letakov, plakatov in koledarjev,” pojasnjuje kustosinja muzeja Katja Kreutz Praprotnik. Ljudi, ki imajo tovrstne predmete, poziva, naj jih pokažejo. Če pa jih doma ne želijo več ali pa jih želijo celo zavreči, pa jih muzej lahko tudi prevzame. “Gre namreč za dediščino, ki jo želimo v čim večji meri predati našim zanamcem,” poudarja.