Adventni čas pri Mozartu
Duh po kadilih, punču in kuhanem vinu, tisočere lučke, pritajena pesem, kičaste in zasanjane stojnice, v šale zaviti ljudje in tu in tam kakšna snežinka ... Vse to pričara praznično podobo adventnih sejmov. Značilni so za alpski svet, predvsem Avstrijci pa so iz njih naredili velikansko turistično atrakcijo, ki privablja obiskovalce z vsega sveta.
Advent je predbožični čas, v katerem kristjani odštevajo štiri nedelje do božiča. Tipična praznična podoba je adventni venček s štirimi svečami, za vsako adventno nedeljo je po ena. Uveljavljen je tudi adventni koledar, ki je za otroke denimo bonboniera z 28 okenci, vsako pa skriva nekaj sladkega. Zlasti v alpskih državah ob adventu prirejajo tudi sejme, adventne oziroma božične. Imajo dolgo tradicijo, v zadnjih letih pa so postali magična turistična atrakcija, predvsem v Avstriji in na Bavarskem. Marsikje potekajo pred mestnimi hišami, na katerih oštevilčijo 28 adventnih okenc in vsak adventni dan odprejo po eno ter tako odštevajo čas do božiča. V vaseh v alpskih dolinah, kjer nimajo hiš s toliko okni, predbožično druženje uprizorijo s po enim okencem na vsaki hiši. Njeno okolico na večer, ko je na vrsti, okrasijo in osvetlijo, adventno okence pa postane priročen pult, skozi katerega odraslim ponujajo kuhano vino, otrokom pa čaj in sladkarije.
V adventni čas sodi še en običaj v alpskih deželah, miklavževanje, ko 5. decembra zvečer dobre otroke obišče Miklavž, manj pridne pa strašijo s parkeljni. Te tradicionalne zle kreature so se v zadnjih letih močno namnožile, njihovi pohodi pa privabljajo množice obiskovalcev. V naši bližini je znani pohod parkeljnov (krampusov) v Trbižu in Žabnicah ter v Celovcu, generalka za miklavžev večer pa že vrsto let poteka v Podkorenu pri Kranjski gori, kjer so se 1. decembra zbrali parkeljni in krampusi iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Doživetje adventa
Številne slovenske turistične agencije ponujajo doživetje avstrijskih božičnih sejmov. Največ jih je seveda na Dunaju, kar 25, med njimi pa je osrednji pred mestno hišo. Ta je okrašena, prav tako vsa drevesa v okolici, na 150 stojnicah pa ponujajo veliko vsega, predvsem drobne obrtniške izdelke, svete podobice, božične in novoletne okraske, darilca, kmetijske pridelke ter seveda prigrizke in tople napitke. Zelo dobro je poskrbljeno tudi za otroke s stojnicami za sladkarije in igrače ter igrali in manjšim drsališčem.
V bližini Slovenije je zelo znan adventni sejem v Celovcu na Novem trgu, kjer je na miklavžev večer največji pohod krampusov v Avstriji. Drugi celovški sejem je ob Vrbskem jezeru, na katerem - tako kot na Dunaju - postavijo drsališče.
V Salzburg adventni čas pritegne približno milijon turistov z vsega sveta. Mozartovo mesto, ki je obvezen postanek na klasični evropski turi za čezmorske turiste, ponuja šest božičnih sejmov. Največji je v središču mesta pred stolnico, ki se preliva čez dva trga, Stolničnega in Rezidenčnega. Baročna kulisa mesta, ki je zraslo na soli in je od leta 1997 vpisano na seznam svetovne kulturne dediščine, je mogočna v vsakem letnem času, v predbožičnem času pa še posebej ljubka. Mesto je okrašeno in osvetljeno, na njegovih trgih, ulicah in v številnih pasažah pa so med domačine pomešani turisti z vseh koncev, tako da je ulični utrip mali jezikovni babilon. Največja gneča je na Getreidegasse, glavni nakupovalni ulici, v kateri je tudi ena najbolj obleganih salzburških atrakcij, Mozartova rojstna hiša. Na Getreidegasse so številne prodajalne svetovnih verig, pa tudi McDonalds in Nordsee. Vsi pa so se morali ukloniti mestni doktrini, da kričeče neonske označevalne table v središču Salzburga pač niso dovoljene. Tako imajo prodajalne in lokali zgolj stilske izveske nad vhodnimi vrati.
Veliko vsega
Osrednji mestni božični sejem ponuja veliko vsega. Na stojnici s prestami jih imajo približno 30 vrst, tudi s čokolado in z okusom pice. Ob ponudbi kičastih podobic in okraskov je tudi marsikaj uporabnega za dom. Denimo usnjeni izdelki, pa modelčki za pecivo, sirkove in žimaste krtače, tu in tam je stojnica z glasbo ali s knjigami. Ob klasični avstrijski ponudbi klobas - med njimi so vselej izvedenke kranjske klobase s sirom ali s pekočo papriko - je tudi neizbežna stojnica z napisom Bosna. Nemško govoreči težko izgovorijo besedo čevapčiči, zato se je za balkansko hrano z žara uveljavil izraz bosna. No, v Salzburgu so Bosanci iz Bolgarije, njihova ponudba pa je le malce drugačna od domače.
Slikovit adventni sejem nedaleč od mesta prirejajo na posestvu Hellbrün, nekdanji poletni rezidenci solnograških kneozškofov z domiselnimi vodnimi igrami v parku. Sejem je mirnejši, ponudba pa podobna, konec koncev je v vsej Avstriji domala enaka. Najbolj se razlikuje v lokalnih pridelkih Med alpske suhe mesnine, klobasice in sire pa so se v zadnjih letih vrinili italijanski ponudniki s svojimi salamami, sirom in oljčnim oljem.
Ob jezeru Anif, na pragu mesta, je nekoliko drugačen, newageovski adventni sejem. Igra svetlobe na vodi in obrežjih, drugačna glasba od mestnega zvončkljanja in deškega petja, drugačna ponudba, tudi z veganskimi jedmi, privablja tudi drugačno publiko. Torej za vsakogar nekaj v predbožičnem času.
V Salzburgu je škoda zamuditi največje mestne atrakcije. Mogočna utrdba Hohensalzburg, eden največjih grajskih kompleksov v Evropi, skriva številne zanimive kotičke, z utrjenih poti ob robu gradu pa v lepem vremenu pogled čez mesto odnaša na gore, ki ga obkrožajo s treh strani. Na gradu prirejajo skoraj vsak dan koncerte Mozartovih uspešnic, ki jih izvajajo študenti tamkajšnjega Mozarteuma. Redni koncerti s kuliso iz Mozartovih časov so tudi v eni od dvoran samostana sv. Petra. Tam je tudi najstarejša gostilna v Evropi, ki na istem mestu deluje že od leta 803! Ob samostanu je znamenito salzburško pokopališče s katakombami, ob njegovem južnem vhodu pa je grobnica družine Fürst, ki je mestu dala prepoznaven sladki pečat.
Znamenite kroglice
Leta 1890 je znamenite okrogle čokoladne pralineje začel izdelovati Paul Fürst in jih poimenoval po najslavnejšem rojaku. Še danes jih izdelujejo v istih prostorih in na enak način. Vsaka kroglica je iz marcipanove mase oblikovana ročno, nato jo, nabodeno na paličico, pomočijo v raztopljeno čokolado in ohladijo. Ko izvlečejo paličico, luknjico zamašijo s kapljo čokolade, zaradi česar imajo Fürstovi pralineji grbinico. Fürstove kroglice, zavite v moder in srebrn staniol, so od konkurenčnih dražje, za eno je treba odšteti en evro. Naprodaj so zgolj v štirih prodajalnah v Salzburgu. Od originala so veliko bolj znane Mirabellove kroglice, ki jih izvažajo po vsem svetu, ponujajo jih tudi pri nas. Mirabellove, zavite v rdeče-zlat staniol, so menda bolj okrogle, bile so tudi v vesolju z avstrijskim astronavtom Franzem Viehböckom, a original je le original.
Po novem letu se turistični utrip v Salzburgu nekoliko umiri. Domačini se radi odpravijo na počitnice v tople kraje, mestni hoteli pa gostijo smučarje, ki jim prija urbano okolje. V dobrih 60 kilometrov oddaljeni Flachau, v osrčju smučarske povezave Amade, vozi brezplačen smučarski avtobus, ki se v mesto vrne okrog petih popoldne.
Za potepanje po Salzburgu je zlasti za individualne turiste in manjše skupine zelo primerna mestna turistična kartica. Za 23 evrov v zimskem času za en dan omogoča javni prevoz in ogled večine muzejev in drugih znamenitosti. Dvodnevna kartica stane 31 evrov, 72-urna pa še pet evrov več.
