Boj proti zeleni nadlogi

Po drugi strani kvari videz stanovanja, s čimer so povezani vzdrževalni stroški, še pomembneje pa je, da je lahko ško dljiva za zdravje stanovalcev.

Ne le v revnih, starih hišah

Plesen pogosto povezujemo s starejšimi stavbami brez to plotne zaščite in z nižjim življenjskim standardom sta novalcev. Pomanjkanje toplot ne zaščite je res lahko eden poglavitnih vzrokov za nasta nek plesni, vendar pa to ni nujni pogoj. Če bi bilo tako, potem bi bile vse stavbe, starejše od nekaj desetletij, prizadete s plesnijo.

Zato moramo najprej pojasniti, kako in kje do plesni sploh pride. Nastanek in razvoj plesni je neposredno povezan s površinsko kondenzacijo vodne pare na stavbnih konstrukcijah. Za kondenzacijo vodne pare morata biti izpolnjena dva osnovna pogoja. Obstajati mora vir vodne pare ali vlage in primerna površina, na kateri lahko para kondenzira.

Do kondenzacije pride na površini, katere temperatura je nižja od rosiščne temperature notranjega zraka. Vlažnost notranjega zraka narašča pred vsem zaradi aktivnosti uporabnikov prostorov (kuhanje, pra nje, pomivanje, sušenje perila, osebna higiena), nekoliko pa je povezana tudi z vremenskimi razmerami.

Toplotni most

Prenizka površinska tempera tura je lahko posledica nezadostnega ogrevanja prostora, neustrezne namestitve stanovanjske opreme in pohištva ali pa lokalno povečanega toplotnega toka skozi del stavbnega ovoja. V slednjem primeru govorimo o toplotnem mostu, kar je težje rešljiv problem kot ne zadostno ali nepravilno ogrevanje in prezračevanje prostorov.

Izrazite toplotne mostove na zunanjem ovoju stanovanja ali stavbe, bodisi materialne (toplotno šibka mesta), konvekcijske (netesna mesta v toplotno zaščitnem ovoju) ali kombinirane največkrat prepoznamo prav po obrisu, ki ga ustvari razrasla plesen. Primer no hladna površina je lahko tudi toplotno neizolirana notranja konstrukcija, na primer stena proti neogrevanemu stopnišču ali garaži in podobno. Toplotni most pa je tudi tam, kjer se spremeni geometrija konstrukcije. Značilen primer geometrijskega toplot nega mostu je vogal zunanjih sten ali stik sten s tropom ali tlemi. Na takih mestih je iz povsem fizikalnih razlogov površinska temperatura vedno nekaj stopinj nižja.

Tudi če je stavba dobro toplotno zaščitena, lahko neprimerne razmere v prostorih pri vedejo do površinske kondenzacije na zgoraj omenjenih hladnejših notranjih površinah zunanjega ovoja. V takem primeru je vzrok praviloma ponavljajoča se ali kar trajna bistveno previsoka vsebnost vo dne pare v notranjem zraku, kar pomeni, da je prezračevanje neustrezno. Včasih se temu pridružita še nepravilen režim in raven ogrevanja. Pri sodobnih stavbah, zgrajenih precej bolj zrakotesno kot nekdaj, je treba ustreznemu prezračevanju nameniti bistveno večjo po zornost kot nekdaj.

Pogosto se uporabniki stanovanj, ki imajo težave z vlago in plesnijo, pritožujejo nad visokimi stroški za ogrevanje, kar naj bi tudi pričalo o vzdrževanju ustrezne ali celo “nadstandardne” temperature prostorov. Vendar je to zgolj posledica dejstva, da se (pre)vlažen zrak počasneje in težje segreva od zraka, ki ima bivalnim prostorom primerno relativno vlažnost. Ta naj bi se pozimi gibala pretežno v območju med 40 in 60 odstotkov.

Kje je izvor vlage

Pomembno je vedeti, da vir prekomerne vlage ni nujno prisoten v prostoru, kjer je prišlo do površinske kondenzacije in pojava plesni. Tako lahko vodna para iz kuhinje ali kopalnice najde pot v spalnico, ki ima nižjo temperaturo in hladnejše stene. To se lahko zgodi tudi v stanovanjih s t.i. odprtim tlorisom, ko npr. kuhi nja in dnevni del nista ločena med seboj, ali pa slednji v nočnem času služi tudi kot spalnica.

Odvečno vlago, posebej če iz kakršnegakoli razloga stalno nastaja, lahko iz prostorov odstranimo zgolj s prezračevanjem; čudežno “dihanje” ne katerih materialov oziroma sten, o katerem tolikokrat slišimo in beremo, in ki naj bi zagotavljalo ustrezno mikroklimo v prostorih, je neumnost in zavajanje stanovalcev. Prosto rov tudi ne prezračujemo le zaradi zračne vlage, ampak tudi zato, da se znebimo različnih nečistoč, škodljivih snovi, vonjav in podobno.

Odgovornost stanovalcev

V tujini imajo že kar nekaj izkušenj na področju sodne prakse, povezane s plesnijo v stanovanjih, predvsem v razmerjih lastnik - najemnik. Po membno je predvsem to stališče: če je stanovanje projektirano in grajeno tako, da ga je pozimi mogoče ogreti na primerno temperaturo in prostore ustrezno prezračiti (na ravno ali mehansko), potem je odgovornost za nastanek plesni na strani uporabnika prostorov.

Taka razlaga odpira pomembno polje za razmislek, ali se investitorji in projektanti dovolj zavedajo pomena pravilne raz poreditve in velikosti bivalnih prostorov ter razporeditve njihovih oken. Prepogosto se posebej pri gradnji za trg iz kaže, da so v težnji po čim večjem finančnem izplenu posamezni prostori zelo majhni, njihova tlorisna razporeditev pa problematična.

Plesen ima rada omare

Zakaj je to tako pomembno? Manjši kot je prostor, bolj so njegove stene založene s pohištvom, za katerimi zrak ne more krožiti, zato so notranje površinske temperature sten nizke. Slaba razporeditev okenskih odprtin in prostorov nas ploh pa lahko prepreči učinkovito prezračevanje. Svoj delež žal k temu prispeva tudi tehnična zakonodaja, ki dovoljuje tudi prostore zelo majhnih tlorisnih površin in njihovo posredno naravno osvetlitev, kar pomeni, da ponekod okno niti ni predvideno. Predstavljajmo si npr. majhno spalnico z zakonsko posteljo, veliko garderobno omaro ob zunanji steni in morda celo brez okna - to kar kliče po težavah. V takem primeru je edina rešitev mehansko prezračevanje, kar pa se v današnji praksi redko uporablja.

Plesen nam tako lahko povzroči nepotrebne vzdrževalne in obratovalne stroške. Še bolj pa moramo vrednotiti in ceniti svoje zdravje, na katerega lahko ta pojav zelo negativno vpliva.

MIHA TOMŠIČ