Boris Čok: “Razvoj Primorske naj poganja zdrava pamet!”

Plus
, posodobljeno:

Iz starih zapisov, ki kažejo na odnos ljudi do Krasa, je moč razbrati, kako se je skozi stoletja s trudom in predanostjo gradil odnos do te krajine. Med drugim ga je mogoče razbrati iz ledinskih imen. Boris Čok, raziskovalec Krasa, ki je v knjigi Iz mesečine zbral pričevanja Kraševcev, omenja, denimo, ledinsko ime Morave.

Boris Čok
Boris ČokBogdan Macarol

“To ime je zato, mi je pripovedoval pokojni Lokavec, ker so se ljudje ob obdelovanju tistega dela zemlje tako zelo trudili, da je to zanje bila že prava mora, po domače morava; vsaka ped zemlje jim je bila sveta.”

Boris Čok se je obregnil še ob traso plinovoda, ki je načrtovana prav po sredi Lokavskega polja. “Zgrozil sem se, ko sem to videl na načrtih. Lokavsko polje je največja obdelovalna površina na Krasu; trasa je poleg tega načrtovana še čez rimsko nekropolo, ki je spomeniško zaščitena; čez največje ograde, ki jih s trudom vzdržujemo, da počastimo trdo delo naših prednikov; čez gradišče iz keltskih časov; čez naravne kamnite stene, osamelce; čez najvišji kraški izvir Vroče, ki je za nas sveti kraj, saj so tja hodile naše none opravljat uroke. Za načrtovalce plinovoda seveda nič od tega ni sveto, a za nas Kraševce je.”

Andrejka Cerkvenik, sociologinja in lastnica kmetije v Kačičah, je primer mlade generacije, ki zna izpostaviti domače danosti v prid razvoja. “Pozorni bodimo na trajnostni razvoj, ta zadovoljuje potrebe sedanjega prebivalstva, ampak na način, da ne bomo ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. Na nas je torej velika odgovornost, če želimo, da bodo tudi naši zanamci uživali v tem, kar so nam zapustili predniki,” je poudarila.

Sicer je Čok na omizju pozornost pritegnil tudi z verzom: “Ljudje, če kdo vas zdaj vpraša, kdo živi na zemlji tej, zemlja to je naša, naši dedi spijo v njej; naši dedi, naša zemlja.” In kaj to pomeni, ugotavlja Čok? “Tisti, ki pridejo k nam na Kras s takimi načrti, ne poznajo in ne upoštevajo naše dediščine, kraške kulturne krajine in odnosa Kraševcev do nje. Nisem proti razvoju, a ne za vsako ceno! Tako ne gre. Če že govorimo, kaj bo poganjalo razvoj Primorske? Plin, veter, sonce ali ... Jaz bom rekel: zdrava pamet!”LKF