Brez velikih novosti na bližnjih smučiščih

Z izjemo Avstrije, ki premore osem ledeniških smučišč (eno med temi je tudi koroški Mölltal), kjer že od oktobra delajo s polno paro, se letos večina centrov v srednji Evropi odloča za uradni začetek sezone v soboto, 7. decembra. Tako bo v glavnem tudi v Sloveniji in v sosednjih pokrajinah.

Bitka s krizo

Za Slovenijo velja, da so finančne težave upravljalcev smučišč, ki so v preteklem desetletju kar precej posodobila naprave, vse hujše. Zgolj z denarjem od prodanih vozovnic ni mogoče poravnavati obveznosti iz posojil in sočasno zagotoviti dovolj zagonskega denarja pred sezono. Kanin je (verjetno kar za nekaj let) obstal, obe prizorišči tekem svetovnega pokala, Kranjska Gora in Mariborsko Pohorje, pa sta bili še ob koncu poletja blizu takšnemu scenariju, a je Gorenjce rešil skupen nastop gospodarstva zgornje Savske doline, Štajerce pa vstop bank v lastništvo.

S tem je povedano skoraj vse. Če niti naši v svetu najbolj prepoznavni centri ne morejo normalno preživeti, je tako v sistemu kot v načinu razmišljanja pri nas nekaj hudo narobe. V Avstriji in Italiji tako velikih zadreg ni, predvsem zato, ker postavitev dostavnih žičnic z velikim deležem nepovratnega denarja financirajo pokrajine, tveganja najema posojil pa žičničarji ne nosijo sami, temveč je v to vključeno (zaradi zdrave prakse, ne zaradi zakonodaje!) celotno turistično gospodarstvo širšega območja.

O tem so spregovorili tudi gostje novembrske oddaje TVS Točka preloma, kjer je prvi mož slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek potožil tudi nad našo birokracijo pri postopkih umeščanja v prostor in pri uvajanju tujih strateških partnerjev, ki se zato raje obrnejo drugam.

V Sloveniji le olepšave in prijaznost

Vse skupaj je pripeljalo do tega, da so se letošnje novosti v Sloveniji skrčile na novi otroški vlečnici na Krvavcu (s sezono so 30. novembra že začeli) in na Voglu ter na ponovno oživitev smučišča Straža na Bledu. Ostali večji centri so se posvetili izboljševanju obstoječega. Na Rogli so okrepili zasneževanje in obljubljajo še obsežnejši deskarski park. V to smer so šle izboljšavi tudi v Kranjski Gori. Podobno je v Cerknem, ki je lani zmagalo v akciji Naj smučišče v Sloveniji.

V skladu z v glavnem že znano podobo smučišč in krizo so dokaj umirjena tudi gibanja cen. Povprečno so se vozovnice - po podatkih združenja žičničarjev - podražile za 3,7 odstotka. Glede na to, da po ocenah žičničarjev še vedno smuča okoli pol milijona Slovencev, ti pa predstavljajo 70 odstotkov gostov naših centrov, je pomemben dosežek združen produkt Olimpijskega komiteja Slovenije in Zveze gorskih centrov Slovenije - prenovljena kartica ugodnosti Active Slovenija. Le-ta ponuja cenejše smučarske vozovnice in kopanje v naravnih zdraviliščih.

Poudariti velja, da so cene enotnih sezonskih smučarskih vozovnic za vse centre, včlanjene v zvezo gorskih centrov, za imetnike kartic Activ Slovenija ostale takšne kot lani - od 399 evrov za otroke do 599 za odrasle. Ob tem pa so se znatno (za 6,5 odstotka) podražile šestdnevne vozovnice. Cene se sučejo od 104 do 164 evrov.

Sicer bo za dnevno smuko najgloblje treba seči v žep v Kranjski Gori, kjer bo dnevna vozovnica za odrasle stala 31,5 evra. Na Krvavcu bo dnevno smučanje za vsega pol evra cenejše, na Cerknem so na cenik zapisali 29, na Voglu pa 27 evrov. V Cerknem ponujajo tudi ugodno sezonsko vozovnico za smučanje med delovniki - po 195 evrov.

Ker so denarnice Slovencev vse tanjše, bo marsikdo poiskal cenejše snežne radosti na priročnih primorskih smučiščih. Na Ski Boru in Javorniku (oboje pri Črnem Vrhu nad Idrijo) se s topovi in požrtvovalnostjo trudijo, da kljub muhastim zimam vsaj januarja in februarja obratujejo, v Črnem Vrhu pa uredijo tudi tekaško progo. Na Sviščakih ostajajo odvisni od naravnega snega, ki ga je enkrat premalo, drugič pa (na primer letos februarja) toliko, da se cestarji (zaradi drugih pomembnejših prometnic) prebijejo v Snežniške gozdove z nekajdnevno zamudo. Če bo sneg, bodo na Goriškem alpsko lahko vijugali na lepo urejenem Kalu nad Kanalom, na Lokvah pa je za zdaj zanesljiva le sankaška in smučarsko-tekaška ponudba.

Koroški biser so Mokrine

Primorcem najbližje koroško smučišče (za Novogoričane manj kot dve uri) so avstrijske Mokrine (Nassfeld) na prelazu Pramollo nad italijansko Pontebbo. Z gigantom s 30 žičnicami in več kot sto kilometri prog se pri nas ne more primerjati nihče. Samo za zagon sistema in promocijo so v Ziljski dolini pod Mokrinami, kjer se 30 kilometrov daleč po vaseh vrstijo hoteli in apartmaji, pred sezono zbrali dva milijona evrov. Pri zagonu in promociji sezone sodelujejo celotne turistične pokrajine in dežela Koroška, saj smučanje omogoča kontinuiteto dela sto tisočim zaposlenim v koroškem turizmu. Smučišče v Nassfeldu je z napravami, prenočitvami in gostinstvom praktično zaokroženo, obstoječo infrastrukturo pa postopno posodabljajo. Dimenzije centra so takšne, da ga je mogoče izkoristiti predvsem za zimski dopust. Za enodnevni obisk je že skoraj prevelik in predrag, pa tudi v zimskih razmerah vratolomna cesta ni prav velik magnet.

Z dograditvijo vipavske in gorenjske avtoceste je za znaten del Primorske časovno enako priročen, z vidika udobja pa bistveno lagodnejši dostop na Gerlitzen, saj je parkirišče dostopne žičnice tik ob avtocestnem izvozu v predmestju Beljaka. Naprave so tam pognali že 30. novembra.

Pojem za zimski dopust je pol ure vožnje od tam oddaljen termalno-smučarski raj Bad Kleinkirchheim, kjer so dodali še 29. žičnico (štirisedežnico), po zgodnjem začetku sezone pa (če izvzamemo ledenik Molltal) najbolj slovi 1800 metrov visoki prelaz Turracher Hohe, kjer so naprave pognali že 22. novembra. Zagotavljajo smučanje do prvega maja.

V Furlaniji kljub krizi vztrajajo

Gospodarska kriza je občutno bolj kot avstrijsko Koroško prizadela Furlanijo. Lani se je že poznalo, da imamo Slovenci in Italijani precej manj denarja, živahen tempo posodobitev v minulih sezonah (nazadnje povezava višinskih smučišč nad Trbižem s sedežnico med Višarjam in Florjanko) je botroval izgubi v podjetju Promotur, ki upravlja furlanske žičnice, a je na pomoč priskočila dežela. Čez mejo se zavedajo, da bi zgolj s poletjem gorsko turistično gospodarstvo slej ko prej propadlo. V tujini so pač izračunali, da se z enim evrom prihodkov v žičničarstvu v ostalem turističnem sektorju obrne še šest evrov.

Sneg je konec novembra že pobelil furlanska smučišča, napovedana otvoritev sezone pa je 7. december. Vozovnice so le za las dražje kot v primerljivih slovenskih centrih, a so za znaten del Primorske zaradi dobrih cest furlanske strmine bližje in zaradi sodobnosti ter številnih popustov vabljivejše. Dodatno olajšanje za dnevni obisk gostov z Goriške pomeni dokončanje avtocestnega odseka Vrtojba-Vileš (Villesse). Pot iz Nove Gorice na smučišče Zoncolan bo postala časovno primerljiva z izletom v Ljubljano.

Na najbolj priljubljenem sončnem družinskem Zoncolanu večjih novosti ni. Najbolj navdušuje kompaktnost različne ponudbe ob centralnem parkirišču, kjer je najti vse - od tekočih trakov za otroke do udobnega hotela, zahtevne FIS proge in tekaške proge. V dolini so še sodobne toplice Arta Terme. Vse bolj priljubljen postaja od Zoncolana manj (pre)obljudeni Piancavallo, kjer je manj zadreg s parkiranjem, ponudbo pa dopolnjuje drsališče, sankališče, veliko otroško igrišče na snegu in odlično urejen smučarsko-tekaški center z nočno progo. Trbiž je bolj pisan na kožo športnim smučarjem, saj so vse dolge proge (tudi dve s skoraj 1000 metri višinske razlike) dokaj zahtevne, do začetka februarja pa tudi pretežno senčne. Prednost Trbiža je neposreden dostop z avtocestnega izvoza, športni dan pa si je mogoče omisliti tudi zvečer, z zahtevno smuko pod žarometi FIS proge Di Prampero. Forni di Sopra je pridobil na dostopnosti. Po izgradnji predora mimo vstopnega kanjona je prišla na vrsto tudi razširitev in izravnava dela ozkega cestnega odseka pred njim - med Villo Santino in Ampezzom. Smučišče s skoraj 1200 metri višinske razlike pritegne predvsem tiste, ki jim velik živžav na smučišču ni pogodu, kar velja zlasti za delovnike.

Ljubiteljem Bovca po propadu kaninskih smučišč ostane smuka na pol ure vožnje oddaljeni italianski strani (Sella Nevea), kjer postane res zanimivo od konca februarja naprej, ko tja posije sonce. Snežno zelo zanesljiv center (sezona do 1. maja) je z dograditvijo tekočega traku na izhodišču postal zanimiv tudi za družine z majhnimi otroki, sicer pa je to raj za mojstre smučanja - na strmih urejenih progah ali v celcu.

IGOR MUŠIČ