Čaka nas še eno naporno leto

PRIMORSKA> Severnoprimorsko gospodarstvo, ki ga je lani močno zaznamoval stečaj ajdovskega Primorja, pokonci drži izvoz.

Rešujejo jih novi posli

Tako je bilo lani in letos ne bo nič drugače. Industrijska proizvodnja - ta predstavlja 40 odstotkov prihodkov v regiji - je lani okrevala vse do septembra, ko je trend zanihal navzdol, decembra pa se je znova obrnil navzgor. “Pričakovanja v letošnjem letu so boljša, z novimi posli se lahko pohvalijo predvsem Letrika, Hidria, Kolektor in Gostol-Gopan,” pravi Mirjam Božič, direktorica GZS za Severno Primorsko.

Tudi v istrskem gospodarstvu se je lani začel dogajati preobrat; Luka posluje boljše, dobro gre tudi Lami, Adriatic Slovenici, Intereuropa se počasi pobira ...

“Trend se je obrnil, a kondicija istrskega gospodarstva še dolgo ne bo taka kot leta 2007, ko je bilo ta regija po gospodarski moči druga v državi,” pravi Tomaž Može, direktor Primorske gospodarske zbornice.

Tudi za notranjsko-kraško regijo velja ocena, da je tamkajšnje gospodarstvo lani kot celota občutno izboljšalo poslovanje, čeprav bo za bolj natančne ocene treba počakati še številke. Glede prihodnosti pa direktor postojnske GZS Boštjan Požar ni optimističen: “Nadaljevanje takšne politike, kot jo imamo danes, ne pomeni za nikogar nič dobrega.” Kriza ni samo v Sloveniji, a nekatere druge ekonomije ji kljubujejo bistveno bolje. Podjetja poslujejo v ugodnejšem poslovnem okolju, ustreznejših zakonodajnih okvirih, ekonomska politika pa se hitreje odziva na nove razmere. “Za izboljšanje poslovanja gospodarstva, ne le regijskega, je zato prva naloga politike sanacija bank v državni lasti oziroma vzpostavitev drugih mehanizmov, ki bodo omogočili financiranje novih projektov in zagon novega investicijskega cikla v gospodarstvu,” ocenjuje Požar.

Naložbe so ogrožena vrsta

Tudi za Mirjam Božič je sanacija bank bistvena v boju s krizo: “Banke so praktično ustavile dolgoročno kreditiranje realnega sektorja. Tudi razvojno naravnana podjetja so se večkrat znašala v krču. Sanacija bank je nujna.”

Vse tri šefe gospodarskih zbornic še najbolj skrbi pomanjkanje naložb. Kar nekaj podjetij je šlo v stečaj, z njimi vred so šla tudi delovna mesta. “Novih pa ni, ker tudi naložb ni. Podjetja vso energijo porabijo za premagovanje kriznih razmer, za to, da ne potonejo, za razvojni odriv pa jim zmanjkuje tako energije kot denarja,” pravi Može.

Koper bi lahko bil drugi Ciper

Ne le Primorska, vsa Slovenija potrebuje nov razvojni zagon s pomočjo strateških investicij. “S tem bi se mlin začel vrteti vsem v prid. Tudi gradbeništvo, ki je na psu, bi s tem dobilo nove možnosti in priložnosti za oživitev. Lani je bila gradnja poslovno-stanovanjske stavbe Gonzaga edina investicija, no, sledi še čistilna naprava,” omenja Božičeva.

Može bi pri naložbah dal prednost pristanišču in vsem dejavnostim, ki so povezane z njim, ter prepotrebni pristaniški in zaledni infrastrukturi. Ne samo tretji pomol in drugi tir, vse bolj pomembna je tudi energija, pravi: “Zakaj ne bi v zaledju Luke na Serminu, denimo, zasnovali ekološki energetski pol in mu dodali plinsko-parno elektrarno? Tu, ob morju, smo se vedno domislili česa novega, kar je pripomoglo, da smo še bolje izkoristili našo strateško lego in druge danosti ... Na tem je vedno slonel naš razvoj, zdaj pa je že dalj časa stopicamo na mestu.”

Može se zavzema še za hitrejši razvoj potniškega pristanišča, ambicije pa se ne bi smele ustaviti tu: “Koper bi lahko iz pomembne točke za pretovor blaga in potnikov postal pomemben poslovni-finančni center. Kot denimo Ciper ali Malta.”

Prav zaradi nujnosti strateških investicij se je GZS poglobila vanje. Popisali bodo vse, kar ovira izpeljavo konkretnih investicijskih projektov, in naredili prednostni seznam projektov. Druga naloga se nanaša na kohezijski denar. Potegovanje za ta denar terja pravilno pripravo projektov in vse dokumentacije, to pa je zahteven zalogaj.

SONJA RIBOLICA

Tomaž Može

Boštjan Požar