Če nisi bogat, ne kupuj poceni, še posebej, ko gradiš hišo

Znak kakovosti v graditeljstvu (skrajšano ZKG) je neobvezni certifikacijski znak, ki ga v slovenskem prostoru poznamo že skoraj dve desetletji (http://www.gi-zr mk.si/gc/DejavnostZKG.aspx).

Z njim označujemo tiste izdelke in storitve s področja graditeljstva, ki izpolnjujejo naj višje in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. V primerjavi z obveznimi certifikacijskimi znaki, za katere zadošča že izpolnjevanje minimalnih standardov, to pomeni, da kupec ali naročnik lahko pričakujeta nekaj več.

Prava izbira je odločilnega pomena

Ni naključje, da je ravno graditeljstvo tisto področje, kjer je potreba po verodostojni informaciji o izdelku ali storitvi največja. Ker se objekti gradijo za več deset let, je prava izbira odločilnega pomena za zagotavlja nje trajnosti, uporabnosti in zadovoljstva uporabnikov ter s tem tudi gospodarnosti investicije. Reklo “nisem tako bogat, da bi kupoval poceni” se večkrat potrdi ravno v graditeljstvu, kjer utegne biti odpravljanje napak pogosto dražje od kratkoročnih prihrankov.

Investitor se na podlagi informacije o ZKG lažje odloči za investicijo in hkrati lahko na podlagi kriterijev ZKG ob ponudbi zahteva od proizvajalcev, trgovcev, zastopnikov in izvajalcev dokazila, da naročeni izdelki in storitve ustrezajo zahtevani kakovosti.

Kakovost kot tržna prednost

Namen projekta ZKG, katerega odgovorni izvajalec je Gradbeni inštitut ZRMK, ni le olajšati odločitev kupcu ali naročniku, am pak je tudi promocija kakovostnih izdelkov in storitev kot nagrada uspešnim proizvajalcem in izvajalcem, da bi večjo kakovost lahko izrabili kot konkurenčno prednost. Z večjim tržnim deležem najboljših proizvajalcev izdelkov in ponudnikov storitev se dviguje tudi kakovost grajenega okolja. Končni cilj je, da bi ZKG postal poznana, priznana in cenjena blagovna storitvena znamka slovenskega graditelj stva, ki bi jo poznali tudi izven naših meja.

Koliko je vredna hiša? Naj mi pokaže izkaznico

Energetska izkaznica (www.energetskaiz kaznica.si) je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s pri poročili za povečanje energetske učinkovitosti, ki se je na slovenskih stavbah pričela pojavljati v resnejšem obsegu šele v letošnjem letu.

Za stanovanjske stavbe je potrebno energetsko izkaznico predložiti na vpogled vedno, kadar jo prodajamo ali dajemo v najem. V javnih stavbah pa mora biti energetska izkaznica nameščena na vi dnem mestu. Obveznosti v zvezi z energetsko izkaznico, njeno veljavnostjo ter izdelovanjem so predpisani v energetskem zakonu. S pravilniki pa so urejene metodologije za izdelavo in izdajo izkaznic, usposabljanje in licenciranje neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic, ipd.

Za stanovanjske stavbe se izdeluje računska energetska izkaznica in so zato na njej objavljeni podatki rezultat izračunov energijskih bilanc stavbe, skladnih s pred pisano metodologijo. Za obstoječe nestanovanjske stavbe pa se tipično izdeluje merjena energetska izkaznica, na kateri objavljeni podatki izvirajo iz dejanske rabe različnih vrst energije.

Varčnost od A1 do G

V energetski izkaznici je za stanovanjsko stavbo poleg osnovnih podatkov o stavbi navedenih več vrst podatkov, vezanih na rabo energije. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe je izračunana, zato je ne smemo neposredno primerjati ali enačiti z dejansko rabo energije za ogrevanje stavbe. Glede na računsko vrednost je stavba uvrščena v enega od naslednjih energijskih razredov, pri katerem je npr. razred A tipično značilen za pasivne hiše, B za nizkoenergijske hiše ter C za ostalo novogradnjo:

- razred A1: od 0 do vključno 10 kWh/m2a,

- razred A2: nad 10 do vključno 15 kWh/m2a,

- razred B1: nad 15 do vključno 25 kWh/m2a,

- razred B2: nad 25 do vključno 35 kWh/m2a,

- razred C: nad 35 do vključno 60 kWh/m2a,

- razred D: od 60 do vključno 105 kWh/m2a,

- razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a,

- razred F: od 150 do vključno 210 kWh/m2a,

- razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2a.

Ostali dve številčni vrednosti, ki sta na izkaznici za stanovanjsko stavbo prav tako prikazani z uvrstitvijo na barvi lestvici, sta skupna dovedena energija za delovanje stavbe ter emisije CO2.

Na merjeni energetski izkaznici za nestanovanjske stavbe se na barvnih lestvicah navaja dejansko količino končne energije, ki je namenjena pretvorbi v toploto, dejansko rabo električne energije ter izračunane skupne emisije CO2.

Merjenje mora postati javno dostopno in poceni

Trendi in obenem gradbena praksa dokazujejo, da so metode za vrednotenje in optimiranje tehničnih rešitev za trajnostno gradnjo izrednega pomena. Najbolj trajnostne rešitve lahko ocenimo in certifikatom potrdimo dosežene kazalnike.

Metode za vrednotenje trajnostne gradnje so v pomoč investitorjem pri opredelitvi energijskih, okoljskih, ekonomskih, družbenih in funkcionalnih lastnosti načrtovane stavbe. Projektantu služijo pri iskanju optimalne tehnične rešitve. Lastniku in uporabniku pa služijo v seznanitev s kakovostjo stavbe na različnih vsebinskih področjih.

V svetu se uporablja večje število različnih metod za okoljsko in trajnostno vrednotenje stavb. Večina metod ni javno dostopnih, vrednotenje pa poteka s pooblaščenimi ocenjevalci in praviloma ni po ceni. Zato je še posebej dobrodošla odločitev EU, da razvije in vzpostavi enot no evropsko odprto metodo (www.ope nhouse-fp7.eu), ki bo služila za trajnostno vrednotenje stavb.

MIHA PRAZNIK