Darila in davki

Je to davek na dediščine in darila ali morda dohodnina? Katere kriterije je pravzaprav potrebno presojati, da dosežemo zakonito in pravilno obdavčitev?

Najbolj pomembno pri obdavčitvi je, da ob izročitvi darila poznate statusno-pravno obliko darovalca, saj se davčna obveznost odvisna predvsem od tega.

Prejemnik darila

V primeru, ko darilo prejme ena fizična oseba od druge fizične osebe, velja, da mora obdarjenec plačati davek na darila in dediščine, kot je določen z Zakonom o davku na dediščine in darila. Obdavčitev se ne nanaša na darila do vrednosti 5000 evrov in na primere, ko se prejemnik darila šteje za dediča v prvem dednem redu; to velja tudi za zete, snahe in pastorke. Davčno osnovo predstavlja vrednost prejetega darila, davčne stopnje pa so določene progresivno, glede na dedne rede, in znašajo od nič do 39 odstotkov.

Če je darovalec pravna oseba in darilo izroči fizični osebi, se prejeto darilo obdavči z dohodnino, ne z davkom na darila in dediščine. Pri tem je potrebno ločiti dva primera. V primeru, ko je obdarjenec pri darovalcu zaposlen, se darilo obdavči kot dohodek iz zaposlitve, sicer pa kot drug dohodek. Davčna osnova za obdavčitev je vrednost prejetega dohodka, vendar pa davka ni potrebno plačati, če vrednost darila ne presega 42 evrov oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov. Prav tako se ne obračuna dohodnina, če delodajalec darila v mesecu decembru izroči otrokom zaposlenih delavcev do njihovega 15. leta starosti in vrednost daril ne presega 42 evrov.

Akontacijo dohodnine po stopnji 25 odstotkov je ob izročitvi darila dolžan plačati darovalec, vendar pa to ni dokončni davek. Dohodek iz naslova prejetega darila se namreč vključi v letno davčno osnovo za izračun dohodnine, zato se končna obdavčitev izvede šele na letni ravni v informativnem izračunu dohodnine.

Davki pri darovalcu

Davčne posledice se pri darovalcu izkažejo le v primerih, ko je darovalec pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Takrat se pojavi vprašanje, če se darilo všteje med davčno priznane odhodke ali ne. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, s kakšnim namenom je darilo dano.

Če podjetje izroči darilo zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu, je odhodek davčno priznan samo v primeru, če podjetje ob izročitvi darila obračuna in plača dohodnino. Če podjetje izroči darilo poslovnemu partnerju, se odhodek, povezan s tem darilom, obravnava kot strošek reprezentance, kar pomeni, da se 50 odstotkov odhodkov, povezanih s takšnim darilom, všteva med davčno priznane odhodke.

Ob tem velja ponovno opozoriti, da je podjetje dolžno obračunati akontacijo dohodnine, če vrednost posameznega darila presega 42 evrov oziroma če skupna vrednost daril enemu prejemniku v poslovnem letu preseže 84 evrov.

Podjetje lahko da darilo tudi potencialnemu kupcu v okviru reklamiranja svojih izdelkov oziroma storitev. Odhodek, povezan s takim darilom, se obravnava kot strošek reklame in se v celotni vrednosti všteva med davčno priznane odhodke.

Ker ima torej obdarovanje potencialnih kupcev ugodnejše davčne posledice kot obdarovanje poslovnih partnerjev, je potrebno primerno ločiti, katero osebo je mogoče obravnavati kot kupca oziroma kot partnerja. Za razmejevanje je pomembno, na kakšen način je darilo dano in čemu je pravzaprav namenjeno.

Kadar podjetje obdaruje poslovne partnerje, so to vnaprej izbrane osebe, s katerimi podjetje poslovno že sodeluje. Če pa daje podjetje darila v reklamne oziroma promocijske namene, so ta običajno na razpolago na javnem mestu (npr. na javni prireditvi, sejmu ipd.) in dostopna vsem udeležencem ali mimoidočim. Pri promocijskih darilih je pomembno tudi to, da se kot strošek reklame obravnavajo le, če je na njih odtisnjen logotip podjetja.

Če prejemnika darila ni mogoče uvrstiti niti med zaposlene ali njegove družinske člane, niti med kupca ali poslovnega partnerja, potem odhodek, povezan z darilom, ne more biti davčno priznan odhodek, tudi če je podjetje dolžno obračunati dohodnino v skladu z zgoraj navedenimi pravili.

DDV od daril

Z darili je povezano tudi vprašanje pravice do odbitka DDV, če je darovalec zavezan k obračunavanju tega davka. V splošnem velja, da se podjetju ob nabavi predmetov ne prizna pravica do dobitka DDV, če te predmete kasneje izroča kot darila, vendar pa sta s predpisi določeni dve izjemi. Prva se nanaša na brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da jih ni mogoče prodajati.

Druga izjema, ki je za vsebino tega članka bolj pomembna, pa se nanaša na dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti. V Zakonu o davku na dodano vrednost je tako izrecno določeno, da ima podjetje ob nabavi darila pravico do odbitka DDV, če se darila dajejo le občasno, če se ne dajejo istim osebam in vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov. V vseh ostalih primerih se DDV ne sme odbijati oziroma ga je potrebno ob izročitvi darila obračunati in plačati.

Domen Romih, Simič & partnerji d.o.o.