Do kod bodo segli kraki vetrnic?
Nove pobude za pridobivanje električne energije iz vetra se na Primorskem vrstijo druga za drugo. Prvi vetrnici v Dolenji vasi se bodo, kot kaže, pridružile še druge. Preverili smo, kje vse nameravajo investitorji loviti veter.
PRIMORSKA > “Mislim, da si mladi res želimo, da bi znala moderna družba brez večje škode za ljudi in živali še bolj izkoriščati preproste danosti, kot so voda, sonce in veter,” je na gradbiščno tablo zapisal Aleš Pučnik, idejni vodja male vetrnice v Razdrtem pod Nanosom. Ta se letos aprila, kot je bilo sprva predvideno, še ne bo zavrtela.
Po letih čakanja na pravnomočno gradbeno dovoljenje se zdaj zatika pri projektnem financiranju pri bankah. To je za nedoločen čas zamaknilo postavitev male vetrne elektrarne. “Pri obnovljivih virih ne gre samo za globalno segrevanje, ampak tudi za čisto pridobivanje energije. Vsak dan gre mimo po avtocesti več kot 35.000 vozil, ki za sabo puščajo slab zrak, izpuste ogljikovega dioksida, dušikov oksid in druge prašne delce, ki nam vse prej kot koristijo, ker se iz leta v leto kopičijo znotraj atmosfere. Zato upamo, da bo v okolici vetrnice lahko nekoč zaživela majhna polnilna postaja za vaše avtomobile na elektriko, tako se boste vozili dobesedno iz energije vetra,” je na panoju še optimističen Pučnik.
Kot samostojni podjetnik (Helikopter energija) je bil sprva sam investitor, lani pa je naložbo prevzela družba MVE Razdrt iz Postojne. Slednja je v manjšinski lasti Pučnika in podjetja Finbor iz Vodic, medtem ko je večinska lastnica srbska družba Darovi Rokus.
Širitev Nature 2000 upočasnila mini vetrnice
Najbolj vztrajni sicer ostajajo v Elektro Primorski, kjer analizirajo možnosti za državni prostorski načrt za 33 vetrnic na Volovji rebri, čeprav okoljske ovire niso v njihov prid.
Nedaleč stran pa je idejo o desetih mini vetrnicah nad Koritnicami pri Knežaku odpihnilo zaščiteno območje Nature 2000, zaradi česar Marija Mali, lastnica podjetij Aeroteh in TM energije, ni mogla pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.
Kot nam je pojasnil direktor Tomo Mali, je k temu prispevalo tudi dejstvo, da bi bila energetska infrastruktura precej oddaljena od vetrnih polj. Posledično naložba visokih stroškov priklopa na omrežje ekonomsko ne bi vzdržala.
Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bosta zato poskušala “prenesti” na območje Raven pri Kozini. Tu naj bi deseterico malih, vertikalnih turbin z inovativnimi profili kril, postavili že do konca letošnjega leta. Pozneje pa naj bi tu burja pihala še v eno veliko, horizontalno vetrnico. “Toda ker je država lani razširila Naturo 2000 tudi na ta zemljišča, smo trenutno v fazi pridobivanja potrebne projektne dokumentacije za izdajo dovoljenj, ki naj bi jih predvidoma pridobili v prvi polovici leta,” je napovedal Mali.
Glede virov financiranja pravi, da gre za lasten kapital in kapital malih investitorjev: “Saj investicija v eno malo vetrnico ni pretirano visoka, povrne pa se v približno šestih letih. Tudi banke so pripravljene posameznim investitorjem dodeliti kredit za takšno naložbo, seveda pod določenimi pogoji, kot so enoletne meritve vetra, gradbeno dovoljenje, pogodba z zagotovljenim odkupom pri Borzenu, določen odstotek lastne udeležbe, zavarovanje vetrne turbine in drugo.”
Mali nam je še potrdil, da TM energije od oktobra lani ne vodi več Darko Škodič. Slednji jim je kot strokovnjak za korporativno upravljanje pripravil reorganizacijo in konsolidacijo poslovanja ter po končanem delu na novo postavljeni poslovni sistem predal v nadaljnje upravljanje lastnici.
Še tri vetrnice pri Dolenji vasi
Sicer pa dve (pilotni) mini vetrnici - tehnološko so ju razvili v podjetju Malijevih - že stojita. V sklopu učinkovite rabe in proizvodnje zelene energije ju je ob bencinskih črpalkah pri Kozini in Povirju postavil Petrol. Na naše vprašanje, ali zato morebiti nameravajo finančno podpreti Malijeve, so odgovorili, da se o nadaljnjih investicijah dogovarjajo prek več možnih scenarijev. “Eden izmed njih je tudi omenjeni projekt, vendar še nismo sprejeli dokončne odločitve o sodelovanju v njem,” so potrdili na Petrolu.
Kako pa napreduje vetrna elektrarna na Griškem polju, kjer stoji prva velika vetrnica v Sloveniji? Glede na to, da lahko po divaškem prostorskem načrtu (OPN) postavijo elektrarno v skupni moči do deset megavatov, ob prvi slovenski vetrnici pri Dolenji vasi načrtujejo še tri vetrne stebre, je za PN povedal Anton Korošec, predstavnik Alpe Adria Energije (AAE).
“Za vse nadaljnje vetrnice na Griškem polju pa bi morali bodisi ponoviti postopek ali pa se lotiti priprave DPN,” pravi.
Največ okrog Senožeč
Korošec je tudi idejni oče Parka vetrnih elektrarn Senožeška brda. Prek podjetja Supernova je namreč s sinom Janezom Korošcem in dvema solastnikoma ustanovil družbo Vepa, s katero pa so se “razšli”.“Sin je šel po svoji poti in nadaljuje delo izključno v AAE, Vepa pa je šla po svoji poti,” pravi Korošec.
Razočaran pa je, ker so morali iz senožeškega parka črtati 15 vetrnic - tiste, ki so bile dovolj oddaljene od vasi in ljudi in so bile na energetsko najlepših lokacijah. “To pa zato, ker so zverinjadarji rekli, da je tu koridor za medvede, volkove in rise. Avtocesta ni ovira, vetrna elektrarna pa je,” je potožil. V družbi Vepa so sicer najprej zarisali 73 vetrnic, po preverjanjih jih je ostalo 40, manj kot 20 pa se jih ne bi splačalo graditi, pravijo.
S pogodbo o zakupu zemljišč Agrarne skupnosti Gabrče za vetrna polja na obrobju Vremščice pa si roke manejo tudi v podjetju Amicus iz Kranja, kjer pričakujejo, da bodo do pet vetrnic lahko postavili na podlagi občinskega prostorskega načrta. Vendar divaška občina o tem še ni odločala.
LORI FERKO
