Dobra je, če je dobro pokrita

Pri obnovi starejših stavb in kulturnih spomenikov je treba po seči tudi po tradicionalnih kritinah, kakršne so kamnite skrle na Krasu, slama v Prekmurju ali skodle na Gorenjskem. Pri stanovanjski novogradnji najpogosteje uporabljamo opečne ali betonske strešnike. Izbiramo pa lahko tudi vlakno-cementne, pločevinaste in bitumenske kri tine. Poleg vsega naštetega naj bi bili pomembni merili pri izbiri tudi ugled proizvajalca in dolgoletna tradicija izdelave.

Tržišče ponuja vse

Danes je mogoče na slovenskem tržišču kupiti tako rekoč vse vrste kritin, od klasičnih opečnatih, betonskih in celo iz lesa, kamna ali slame do vlak neno-cementnih, kovinskih, bitumenskih ter raznih bitu menskih in sintetičnih trakov. Nekaj jih izdelujemo na podlagi lastnega znanja ali tujih licenc, veliko pa jih je tudi iz uvoza.

Pri vseh vrstah kritine so lahko razlike med posameznimi izdelki različnih serij še vedno velike.

Previdnost ni odveč niti pri tis tih opečnatih in betonskih izdelkih, pri katerih lahko en tip ali eno obliko strešnika vgradimo v različnih klimatskih raz merah (visokogorje in ob mor ju). Kljub temu so naši proizvajalci opečne in betonske kritine v tehnološkem smislu povsem na ravni tujih proizvajal cev. Tehnologija je že dolgo znana in nekateri proizvajalci imajo že zelo dolgo tradicijo, tudi na Primorskem. Vsekakor moramo biti pozorni na urejen proizvodni proces, redni nadzor (tudi neodvisnih ustanov) ter ustrezna potrdila o kakovosti izdelkov.

O kritini govorijo standardi in tehnične informacije

SISTEN standardi, ki veljajo za kritino, določajo, kakšne lastnosti ima posamezna kritina.

Lastnosti, opredeljene s pred metnimi standardi za posamezno vrsto kritin, povedo, kakšno je odstopanje glede oblike in mer, kakšen je končni videz, koliko je strešnik vodonepropustnosten, vodotesen in odporen proti vremenskim vplivom, kakšni so njegova masa, nosilnost in odpornost proti udaru, kolikšna mora biti širina pokrivanja.

Pri določeni vrsti kritine, denimo kovinski, sta pomembni tudi toplotna in zvočna izolacija.

Nekateri proizvajalci dajejo tudi 50-letno garancijo, toda bodimo pozorni na droben tisk in predvsem na pravilno izvedbo in vzdrževanje strehe. Vsak proizvajalec ali zastopnik kritine mora kupcu poleg ustreznih poročil o kakovosti po nuditi tudi tehnične informacije, v katerih je navedeno, kolikšen je minimalni naklon, način po laganja, kolikšna je teža kritine in podobno.

Prava kritina za pravo streho

Pomembna merila pri izbiri kritine so predvsem nosilnost strešne konstrukcije in seveda naklon ter oblika strehe.

Upoštevati moramo tudi veljavno zakonodajo v Sloveniji, saj neupoštevanje predpisov in predvsem strokovnih načel pri zasnovi, projektiranju in izvedbi ostrešja in kritine po gosto pripelje do katastrofalnih posledic, ki se pokažejo ob neurjih, večjih deževjih in nalivih. S strokovnim pristopom bi lahko preprečili večji del ško de, ki nastaja zaradi vremenskih razmer.

Od gline do bitumna

Glina, beton, kovina in bitumen so materiali, ki so pri izdelavi kritin trenutno najbolj uveljavljeni. Med seboj se ne izpodrivajo, ker imajo vsak svoje prednosti in pomanjkljivosti. Glina kot najstarejši material med njimi se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo in opečni strešniki, denimo korci, dajejo okolju tudi določen arhitekturni videz. Zato je opečna kritina v nekaterih okoljih edina dovoljena. Takšna streha ima tudi nekaj večjo maso, enako velja tudi za betonski strešnik, kar je v določenih primerih prednost.

Največja težava, ki spremlja pločevinaste kritine, je kondenz, ki se rešuje z obrizgom oziroma sekundarno kritino ali toplotnoizolacijskim slojem pri ploščah.

Prednost bitumenskih skodel je v tem, da se lahko uporabljajo pri majhnih naklonih in da se lepo prilagajajo obliki strehe, še zlasti če je ta bolj razgibana, vendar je pri njih treba biti pozoren na kakovost podlage in način pritrjevanja. Pri zelo majhnih naklonih se lahko skodle tudi samo lepijo.

Strehe, pokrite z bitumensko ali pločevinasto kritino, pa tudi z vlakneno-cementnimi ploščami, so bistveno lažje od streh, pokritih z opečnimi, betonskimi strešniki ali celo kamnitimi skrlami.

Ravna streha

Ko govorimo o kritinah, ne smemo pozabiti na ravne strehe, ki so sicer pri nas še vedno razmeroma nepriljubljene. Ravne strehe, še posebej tiste, ki so zasnovane tako, da je hidroizolacija zaščitena s slojem prodca ali drugo zaščito, so najbolj odporne proti vetru in toči in tudi najbolj uporabne za terase.

V skladu s sodobnimi standardi mora biti vsaka poševna streha, pod katero je ogrevan prostor, zaščitena s sekundarno kritino, to je običajno paropropustna napenjalna folija, in ustrezno toplotno izolacijo ter parno zaporo ali oviro.

Kljub temu imamo še vedno veliko starejših in žal tudi novejših objektov, pri katerih sekundarna kritina ni bila vgrajena. Seveda lahko pride do zamakanja tudi, ko je bila vgrajena sekundarna kritina.

Ni dobre strehe brez dobrega krovca

Pri kritini je namreč še kako pomembna pravilna in dosledna izvedba. Tako kot pri vseh izdelkih je tudi tu treba posebej poudariti, da lahko slaba izvedba izniči dobre lastnosti vr hunskega izdelka. Zato previdnost ne bo odveč tudi pri izbiri izvajalca krovskih del. Ustrezno usposobljenih obrtnikov, pred vsem za polaganje zahtevnejših kritin, pri nas namreč ni dovolj. Šolanja in usposabljanja, ki jih za krovce prirejajo posamezni proizvajalci ali uvozniki kritin, pa tudi niso vedno posebej zahtevna ali dolgotrajna.

Tehnološke revolucije na področju strešne kritine že nekaj časa ni bilo, saj so tudi ko vinske kritine in bitumenske skodle po svetu znane že več kot trideset let. Polimeri se na področju kritin niso uveljavili, saj je njihova obstojnost premajhna, občutljivost za visoke temperaturne spremembe in ogenj pa prevelika. Razne sintetične folije pa se že dolgo uporabljajo.

V tehnološkem smislu so novost kritine, ki sončno svetlobo pretvarjajo v električno energijo, vendar so še precej drage, zato jih po svetu v glavnem vgrajujejo samo ob finančni pomoči države, ki želi s to vrstnimi ukrepi povečati delež samooskrbe iz obnovljivih virov energije.

NEVA JEJČIČ