Dom, ki je dober do okolja in prijazen do denarnice

Zanje je bilo značilno uvajanje novih tehnologij v sistemih toplotne zaščite, pri prezračevanju in ogrevanju ter seveda iskanje arhitekturnih in instalacijskih rešitev za koristno vključevanje energije sončnega obsevanja v letno energijsko bilanco stavbe.

Za te stavbe je obenem značilno, da največji delež njihove letne energijske bilance zavzema prav energija, potrebna za ogrevanje stavbe v času kurilne sezone. Ko smo torej govorili o energijsko učinkovitih stavbah v preteklosti, smo se za kriterije ali merila za ocenjevanje osredotočali predvsem v rabo toplote za ogrevanje prostorov.

S postopnim povečevanjem energijske učinkovitosti stavb v segmentu ogrevanja prostorov pa se je fokus usmeril tudi na ostala področja rabe energije.

Hiša in okolje

Ko govorimo o energijsko visoko učinkoviti stavbi v tem trenutku, je število kriterijev ne primerno večje in s tem posredno vpliva tudi na bolj življenjsko vrednotenje učinkovitosti stavb v milejšem po dnebju. Ključni energijski kriteriji so naslednji: letna raba koristne energije (toplote) za ogrevanje prostorov, letna raba koristne energije (hladu) za pohlajevanje prostorov, letna raba električne energije v stav bi za gospodinjske in tehnične namene, skupna letna raba primarne energije, ipd.

Ko govorimo o energijsko učinkoviti stavbi nas ne zanima samo letna količina rabljene energije v stavbi. Zanima nas tudi širši okoljski vidik te rabljene energije, saj ni vseeno, kakšne nosilce energije oziro ma goriva smo porabili za pretvorbo v njo.

Pojem učinkovite stavbe pa obenem postaja tudi nekoliko širši. Poleg energijskega vrednotenja se ocenjuje tudi zagotovljeno bivalno ugodje, naj bolj pogosto skozi tempera ture površin toplotnega ovoja, temperature zraka v prostorih, njegove relativne vlažnosti zra ka ter njegove kakovosti. Za učinkovito stavbo je pomem bna tudi kakovost izvedenih del, ki se jih v energetskem smislu ocenjuje in preverja s termografijo toplotnega ovoja in doseženo zrakotesnostjo.

Minimalna energijska učinkovitost novogradenj je definirana v Sloveniji z zahtevami zakonodaje: pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/2010) ter tehnične smernice za graditev (TSG1004), učinkovita raba energije. V praksi se je te zahteve žal pogosto tolmačilo na napačen način, saj se jih je pogosto interpretiralo kot pri poročene vrednosti za novo gradnje. Ob tem lahko v po jasnilo navedemo, da so vrednosti nekaterih ključnih parametrov pri energijsko učinkoviti gradnji tudi za 50 odstotkov nižje t.j. boljše, glede na v zakonodaji predpisane mejne vrednosti.

Bolje od predpisov

Energijsko učinkovite stanovanjske novogradnje bistveno presegajo osnovne zahteve domače zakonodaje. S tem kažejo na okoljsko zavest novograditeljev, na njihovo željo po kakovostnem bivalnem okolju ter obenem tudi na zavedanje pomena energijske učinkovitosti na vrednost ne premičnin v prihodnosti.

V domači gradbeni praksi se učinkovite novogradnje pojavljajo v več tipičnih energijskih razredih, glede na njihovo računsko rabo toplote za ogre vanje v referenčnih klimatskih razmerah: »običajna« nizkoe nergijska hiša (QNH < 35 kWh/m2a), visoko učinkovita nizkoenergijska hiša (QNH < 25 kWh/m2a), pasivna hiša (QNH < 15 kWh/m2a). Pri toplotni zaščiti stavbnega ovoja so uporabljene kombinacije materialov, s katerimi se do sega toplotna prehodnost U < 0,15 W/m2K, ki je približno za polovico nižja od predpisanih vrednosti. Zunanje stavbno pohištvo ima običajno zasteklitve s tremi stekli, s skupno toplotno prehodnostjo oken Uw < 1,0 W/m2K. Poleg zrakotesne izvedbe stavbnega ovoja je pomembna tudi vgradnja sistema mehanskega prezračevanja. Z njim se zagotavljanja kakovost zraka v prostorih stavbe skozi celo leto. Omogoča pa se tudi vračanje toplote in vlage, kar je še posebej pomembno v zimskem času.

Manj ničel na računih

Skupni letni strošek v pasivni hiši, ki je primer energijsko naj bolj učinkovite gradnje, znaša za ogrevanje in toplo vodo običajno manj kot 200 evrov. Ker je stavba učinkovito grajena, je običajno poraba toplote za ogrevanje prostorov nižja od porabe toplote za pri pravo tople sanitarne vode. Obenem je strošek za energijo, ki jo namenjamo pretvorbi v toploto, tudi običajno nižji od stroška za električno energijo, ki jo porabljamo v gospodinjske namene. Toplota se za potrebe stavbe najbolj pogosto pridobiva z električno energijo, s pomočjo sodobne to plotne črpalke. V kontinental nem področju toplotne črpalke za obratovanje souporabljajo toploto zemlje s pomočjo horizontalnih zemeljskih kolektorjev ali geosond. V milejši pri morski klimi pa enakovredno učinkovito obratovanje dosegamo že z uporabo toplotne črpalke tipa zrak-voda.

Energijski plus

Poseben razred novogradenj so tudi plus energijske ali ener gijsko aktivne hiše. Takšen primer stavbe je hiša, ki je v osnovi energijsko visoko učinkovita. Z lastno proizvodnjo energije, npr. manjša fotovol taična elektrarna na strehi pasivne hiše, pa presega svoje letne potrebe, kar predstavlja presežek v njeni skupni letni energijski bilanci. Ta novi razred novogradenj lahko izenačujemo tudi s pojmom sko raj nič energijske stanovanjske gradnje (nZEB). Glede na zahteve Direktive EU o energetski učinkovitosti stavb bomo morali vse novogradnje, do leta 2020, prilagoditi temu novemu konceptu.

MIHA PRAZNIK