Domačini zahtevajo pojasnila
Komaj se je polegel hrup okrog vetrnic na Volovji rebri, že so se pojavili novi investitorji, ki si želijo s pomočjo državnih subvencij graditi vetrne elektrarne. Po načrtu pri Kozini je zdaj v postopku načrt za največjo vetrno elektrarno v Sloveniji - na Senožeških brdih, kjer bi se, predvidoma do leta 2017, že vrtelo 40 vetrnic s skupno močjo 120 megavatov.
DIVAČA > Da bi predstavili Državni prostorski načrt za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda, so se v sredo v prostorih divaške občine zbrali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, podjetja Vepa kot investitorja, občine in vsi, na katere bi postavitev vetrnic vplivala. “Gre le za prvo fazo v dolgem postopku priprave državnega prostorskega načrta. Trenutno pridobivamo smernice za nadaljnji postopek,” je poudarila predstavnica ministrstva Barbara Perovič.
Rok za oddajo smernic za občino je do 19. avgusta, za zainteresirano javnost pa do 9. septembra.
V državnem prostorskem načrtu za vetrno polje Senožeška brda so analizirali 73 možnih stojišč, 49 od teh je izvedljivih. Od tega pa bodo v naslednji fazi načrtovanja predlagali do 40 prostorsko, okoljsko, energetsko in ekonomsko ustreznih stojišč. Vse to na podlagi pogovorov z lokalnimi skupnostmi, saj nameravajo v prihodnjem mesecu v posameznih krajevnih skupnostih organizirati tudi delavnice. Ivo Blaževič iz podjetja Elita i.b., d.o.o., je poudaril, da strahu, da bi to območje preplavile vetrnice, ni. Največ bi jih lahko bilo, skupaj z maksimalno štiridesetimi na Senožeških brdih, 60 in ne 200, kot se je velikokrat pretiravalo s številkami.
Investitor brez zaposlenih
Investitor projekta je podjetje Vepa, d.o.o. Kdo sploh je to podjetje, je bilo eno prvih vprašanj v razpravi. Gre za novo pravno družbo, ustanovljeno prav za ta projekt. Vepo je ustanovilo podjetje Supernova, ki se prav tako ukvarja z vetrno energijo. Med ustanovitelji Supernove je tudi Anton Korošec, ki je znan kot idejni vodja vetrnice velikanke v Dolenji vasi in direktor podjejta Alpe Adria Energija, ki je vetrnico zgradilo. Supernova po podatkih poslovnega imenika nima nobenega zaposlenega, prav tako ne Vepa.
Kot sta povedala predstavnika podjetja Aleš in Vojko Musić, se lahko pohvalijo z 80 milijonov vrednimi investicijami, od stanovanjskih zgradb do poslovnih prostorov, ena najpomembnejših investicij naj bi bila Modra hiša v Ljubljani. V kakšni povezavi je podjetja Vepa s podjetjem Globerent, d.o.o., ki je zapisan kot uradni investitor Modre hiše, v sredo nista pojasnila.
Gručaste vetrnice
Glede načrtovanega parka vetrnih elektrarn, kot mu uradno pravijo, je prostorski načrtovalec Aleš Mlakar povedal, da so pri načrtovanju parka vetrnih elektrarn upoštevali veliko dejavnikov. “Ne izhajamo iz praznega prostora,” je povedal.
Vetrnice bi tako morale stati vsaj 400 metrov od naselij, upoštevali so tudi migracije večjih divjih zveri in ohranjanje kulturne dediščine na tem območju.
Vetrnice po tem načrtu bodo precej drugačne od vetrnice velikanke v Dolenji vasi. “Trend gre v to smer, da se vse bolj gradi vetrnice v gručah in ne v vrsti,” je še povedal Mlakar. Podobne skupine vetrnic stojijo ob poti na Dunaj, kjer, kot je zatrdil Mlakar, niso moteče.
Načrtovalci so območju vetrnega parka Senožeška brda namenili območje, ki se na severu začne malo pred Razdrtim, na zahodu sega skoraj do doline, kjer se pod Velikim poljem začnejo Vrhe, na vzhodu do hribov onkraj Laž in na jugu do pobočij Vremščice. Najbolj obremenjeni bi bili prebivalci Senožeč in Laž, deloma tudi Potoč in Dolenje vasi. Proti jugozahodu bi za oddajanje elektrike v omrežje zgradili dodatni daljnovod do RTP-ja v Divači in še eno razdelilno transformatorsko postajo pri Dolenji vasi. Krogi predstavljajo izvedljiva stojišča vetrnic, poleg teh je v osnutku še nekaj manj primernih.
Slabe izkušnje s prvo vetrnico
A se z njegovo trditvijo vsi v dvorani niso strinjali. “Ko vidim vetrnico v Dolenji vasi, me zabolijo oči,” je povedal Črtomir Pečar, zaposlen v Škocjanskih jamah. Enakega mnenja je tudi Gordana Beltram, direktorica Parka Škocjanske jame, ki je od načrtovanih vetrnic oddaljen le pet minut. Govoriti o tem, da posega v matični Kras ne bo, je zato po njenem nesmiselno.
Tudi o tem, da sodobne ne povzročajo hrupa, se vsi niso strinjali. Zlasti prebivalci Dolenje vasi, pred katero se vrti prva velika vetrnica v Sloveniji. Silvo Marinšek iz Dolenje vasi je zatrdil, da se hrup še kako sliši. “Po enem letu delovanja vetrnice sem odločno proti postavitvi novih. Včasih je res ni niti slišati, včasih pa je treba ponoči zapirati okna, ker je tako glasna. Najbolj je moteča med deseto uro zvečer in šesto zjutraj,” je povedal.
Nikakor toliko vetrnic
“Nismo proti vetrnicam, smo pa odločno proti taki količini vetrnic,” je povedal Jovo Ferfila iz Krajevne skupnosti Senožeče.
Vaščani Senožeč so se v preteklih letih morali soočati z neprestanimi pritiski: “Kot kaže, se primeren prostor za postavitev vetrnih elektrarn zaključi na meji naše krajevne skupnosti,” je dejal Ferfila in dodal, da je 500 metrov, kolikor bi bile oddaljene vetrnice od hiš, še vedno preblizu naselja.
Država bi morala po njegovem mnenju omejiti število vetrnic, a imajo investitorji prevelik vpliv na ministrstvo. Da do tega ne bi prihajalo, naj za vetrno energijo raje poskrbi kar država, je navrgel. Odgovor Cveta Kosca iz Direktorata za energijo je bil enostaven: “Nismo več v bivšem sistemu, zato je treba postavitev vetrnih elektrarn prepustiti gospodarski iniciativi.”
Dobiček zaradi državne subvencije
Kar pa seveda ne pomeni, da država v postopke načrtovanja ni vpletena. Nasprotno, država je dolžna zaradi evropskih uredb povečati delež energije iz obnovljivih virov. Zaradi tega daje subvencije investitorjem.
Proizvodnja energije iz vetra je še vedno dražja od drugih virov, zato se je na razpravi pojavilo tudi vprašanje, zakaj bi državljani dajali za dražjo energijo. “Država nič ne daje,” je zatrdil Kosec na očitke, da država na tak način privilegira investitorje, in dodal: “Država le stimulira nekaj, kar bi morala storiti sama.”
Občina bo sledila odločitvam ljudi
Eno je gotovo. Prihod vetrnic pomeni spremembo za prebivalce. Izgradnja dostopnih cest in povezovalnih kablovodov sta le dve od njih. Zato so bili mnogi prepričani, da bi morali imeti prebivalci vsaj nekatere bonitete. Da je gradnja vetrnic pozitivna in bi Divačanom prinesla razvoj, je prepričan Stojan Cerkvenik iz združenja Divaški prag. Pomembna je strpnost in misel na naše vnuke, je še prepričan Cerkvenik. Odgovor, ki ga je dobil od navzočih, pa je bil: “Razvoj bi nam prinesla tovorna vetrnic, tako kot to počnejo v sosednji občini.”
Sredino razpravo je sklenil župan Drago Božac, ki je že na začetku dejal, da bo občina zagovarjala stališče svojih prebivalcev. “Slišali smo argumente obeh strani, vendar pa z zbiranjem smernic nismo zaključili. Nadaljevali bomo z zbiranjem kritik in predlogov. Potem se bomo odločili,” je povedal in zaključil: “V prejšnjem poglavju smo se veliko naučili. Nekaj je gotovo - od vetrnih elektrarn mora imeti korist tudi naš človek.”
PETRA MEZINEC,
PN, 2.8.2013