Finančna tveganja za direktorje
Zavedati se moramo, da prav vsi v podjetju sklepajo “finančne” posle in s tem izpostavljajo podjetje finančnim tveganjem. Kdorkoli ima v podjetju pravico sklepati dogovore, razpolaga z denarjem podjetja in izpostavlja njegovo (neto) premoženje dejavnikom finančnih tveganj.
Finančna tveganja torej ne nastajajo samo pri finančnih transakcijah. Tudi prodajna in nabavna služba izpostavljata podjetje finančnim tveganjem. Če prodajamo, tvegamo, da nam kupec ne bo plačal ali da se bo devizni tečaj valute, v kateri se dogovarjamo za posel, spremenil in ob zapadlosti terjatve prejemek na računu ne bo enak terjatvi ob njenem nastanku.
Obvladovanje finančnih tveganj, tudi za posle, ki jih sklepajo posamezniki v drugih oddelkih v imenu in za račun podjetja, je tudi naloga finančne službe.
Tveganje financiranja ali refinanciranja
Najprej nekaj besed o tveganju, da ne bomo sposobni najeti posojila ali da bomo morali posojilo ob zapadlosti vrniti, četudi bi ga želeli obnoviti. To tveganje bi lahko opredelili kot strateško finančno tveganje, saj predstavlja za podjetje omejitev v razvoju.
Posojilna sposobnost je za podjetje življenjskega pomena in je v neposredni povezavi s kapitalsko ustreznostjo. Kapitalsko neustrezno podjetje se ne more zadolžiti, ker nima dovolj kapitala, s katerim bi upnikom jamčilo za vračilo posojil. V takih primerih se mora podjetje dokapitalizirati ali najti alternativne vire, če želi preživeti, sicer sledi stečaj.
Finančne omejitve
Pri poslovnem načrtovanju moramo upoštevati finančne omejitve. V viziji in strateških usmeritvah podjetja predstavljajo finančni viri omejitve, ki jih moramo spoštovati, tako kot se zavedamo omejitev pri ljudeh in opremi.
Za vsako podjetje obstajajo meje pri zadolževanju, ne glede na velikost podjetja ali ugled vodilnih mož. Tisti pa, ki se tega ne zavedajo, lahko naredijo podjetju veliko škodo, ker ostanejo začete naložbe nedokončane. Poslovno zgradbo sezidamo do predzadnje gradbene faze, pa zmanjka denarja, upniki pa se ne želijo finančno še bolj izpostavljati. Ali pa gremo v marketinško akcijo, zagrejemo kupce, pa zmanjka denarja za nabavo blaga za na prodajne police.
Cenovna in likvidnostna tveganja
Cene blaga in storitev se spreminjajo, kar za podjetje tudi predstavlja tveganje. Denar ni nič drugega kot blago posebne vrste, za katero lahko dobiš drugo blago ali storitev. Je pač splošen ekvivalent. Med cenovna ali tržna tveganja na področju financiranja uvrščamo tveganja sprememb deviznih tečajev, obrestnih mer, borznih cen vrednostnih papirjev in blaga.
Vsi dejavniki tveganja se na koncu pokažejo v plačilni nesposobnosti podjetja, ker oslabijo prejemke ali povzročijo dodatne izdatke. Vseh teh izrednih obveznosti sicer nismo načrtovali in jih obvladovali, vendar so prav tako naše. Če so upniki pametni, bodo za povračilo škode terjali direktorja osebno.
Obvladovanje tveganj za večjo konkurenčnost
Konkurenca je le še v uspešnosti obvladovanja finančnih tveganj. Če ne moremo vplivati na devizne tečaje in obrestne mere, še ne pomeni, da zanje ne prevzemamo odgovornosti. Sami se odločimo, v kateri valuti bomo prodajali, nabavljali in se zadolževali. Izbor valute je stvar proste izbire in ga moramo vedno bilančno uskladiti. Če valutne izpostavljenosti med terjatvami in dolgovi ne usklajujemo, pomeni, da špekuliramo.
Tudi izbor kupcev je popolnoma naši pristojnosti. Nihče nas ne sili, da prodajamo kupcu, ki je že leta v izgubi in stalno išče možnosti, da bi le nekako poravnal obveznosti do nas. Sami najbolje vemo, katere zaloge so previsoko vrednotene, katera oprema je dejansko manj vredna, kot jo izkazujemo v knjigah, katere terjatve ne bodo nikoli plačane in kaj vse smo dolžni upnikom, pa še ni prišlo na dan.
Direktorje k obvladovanju tveganj zavezuje vrsta zakonov. Zavezo spremljanja in obvladovanja tveganj najbolj neposredno opredeljuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V njem piše, da mora uprava zagotoviti, da podjetje redno spremlja tveganja, ki jim je izpostavljeno pri svojem poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi obvladuje tveganja. Nespoštovanje tega vodi k objektivni odškodninski odgovornosti direktorja. Samo upniki se morajo spomniti, da imajo to pravico.
Dr. Jožko Peterlin je predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije in svetovalec v družbi Smartfin