Gospodarstvo teče maraton
Novica iz Bruslja: slovensko gospodarstvo se bo letos še pogrezalo, a počasneje, nam napoveduje Evropska komisija. Vedrino vnaša tudi izračun iz domačih logov: Slovenski BDP je v zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta poprej zrasel za 2,1 odstotka.
Gre za trend ali zgolj epizodo? Nam gre bolje ali pa samo manj slabo? Obe novici imata pozitivni predznak, ne zadoščata pa za kakšne resnejše sklepanje o tem, kaj se nam piše v prihodnosti. Bruselj nam je malo polepšal sicer precej črne napovedi za letošnje leto. Ja, še vedno bomo padali, le počasneje. Tudi novici o gospodarski rasti v lanskem zadnjem četrtletju je za zdaj težko dati pravo težo. Na ravni lanskega leta je bilo slovensko gospodarstvo še vedno v rdečih številkah, a so te konec lanskega leta začele bledeti, kar je močno omililo lanski celoletni upad.
Se recesija po osemkratnih zaporednih padcih v četrtletjih vendarle poslavlja? Plezamo že navzgor? Se pri krizi, če ima ta obliko črke W, že oprijemljemo zadnje stranice? Ali pa gre zgolj za predah, za kratkotrajno upočasnitev pogrezanja?
Na bolj zanesljivo potrditev slovesa recesije - da bomo, četudi sramežljivo, a vztrajno začeli rasti - bo treba še počakati izida dveh četrtletij. Prav nič pa ni treba čakati za ugotovitev, da nas je v vseh teh letih, ko so (bili) gospodarski kazalci obrnjeni navzdol, iz najhujšega reševal izvoz. Ta je (bil) edina svetla zvezda. In nedvomno mora biti, vsaj kratkoročno, tudi glavno gonilo gospodarske rasti.
Je pa hkrati treba vedeti, da je slovensko dobro spričevalo pri izvozu pravzaprav zasluga uspešnosti naših največjih trgovinskih partnerk. Tam se obrača na bolje, celotna Evropa se počasi pobira in slovenski izvozniki spet lahko računajo na večjo prodajo.
Vzroka za zastoj v pogrezanju - preobrat to zagotovo še ni - še ne moremo pripisati že izpeljanim spremembam. Ker pravih sprememb, prestrukturiranja, še ni. Resda smo očistili banke, a večina podjetij je prezadolžena. Dokler ne bodo tudi sama očistila svojih bilanc, bodo zaman čakala na bančna posojila. Vsaj toliko, če ne še bolj, je zlovešče gibanje nezaposlenosti. Številke so najhujše v zadnjih 19 letih in vsaj prihodnji dve leti bo brezposelnost še naraščala.
Ali bomo kmalu prenehali toniti, je torej odvisno od tega, kaj bomo storili. Vsaj v delu gospodarstva, tistem, ki izvaža, so se kar hitro prilagodili novim razmeram, ki jih je ukrojila kriza. Že ves čas delajo, kar morajo: nadzorujejo stroške, povečujejo produktivnost, vlagajo in poskušajo preživeti. Tečejo maraton, ki se pravzaprav nikoli ne konča. A njihov napor bi bil lažji, če bi vlada kaj postorila za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti in nov zagon rasti izvoza.
Morali bi razbremeniti gospodarstvo, obenem pa prek strukturnih prilagoditev izboljšati možnosti za dolgoročno gospodarsko rast. Preveč časa že odlašamo s posegi v javni sektor, enako velja za že večkrat napovedano privatizacijo. Le s takšnimi in še drugimi ekonomskimi ukrepi bomo zagotovili rast, ki je edino pravo zdravilo za vse naše tegobe.
Za konec še novica iz Kopra: od prejšnjega tedna lahko v koprsko pristanišče plujejo tudi ladje z 12,5-metrskim ugrezom. Končno so vsaj za prvo silo uspeli poglobiti prvi bazen. Čeprav počasi, se Luka torej pogreza. Dobra novica. Vsaj o tem ni nobenega dvoma. SONJA RIBOLICA
