Hiša, zgrajena na skali in ne na pesku

Stanovanjske hiše so trajni objekti, ki služijo svojemu namenu tudi več generacijam. Zato je zelo pomembno, da je vsak objekt skrbno in terenu primerno temeljen. Kasnejša po pravila in sanacije, ki so posledica neustreznega temeljenja, so lahko zelo zahtevna in draga in včasih tudi neizvedljiva.

Po naši zakonodaji lahko na območjih, ki niso plazovita ali erozijsko ogrožena, določi način temeljenja stanovanjske hiše projektant. Na območjih, ki so opredeljena kot potencialno plazljiva ali erozijsko ogrožena, pa mora investitor pridobiti ustrezno geomehansko poročilo, v katerem so opredeljeni ukrepi za varno temeljenje.

Raznolikost Slovenije

Ravninski predeli niso opre deljeni kot erozijsko ogroženi in plazoviti. Kljub temu pa je ses tava tal tudi na ravnini v Sloveniji zelo raznolika. Na primer Ljubljansko Barje zahteva globoko temeljenje tudi nizkih lahkih objektov. Za manjše eno družinske stanovanjske objekte se največ uporabljajo leseni piloti. Pri tem je potrebno ne koliko več pozornosti posvetiti globini pilotov, ker se zaradi urbanizacije in podnebnih sprememb raven podtalnice na Barju znižuje. To pomeni, da je potrebno izkop za pilote zaključiti dovolj globoko, da jih v predvideni življenjski dobi objekta ne bo dosegel zrak, ki povzroča trohnenje lesa.

Tudi na ravninskih predelih z dobro sestavo tal, na primer v obliki proda, je potrebno temeljenje objektov skrbno načrtovati. Pogosto se ugotavlja, da so v preteklosti na razmeroma neproblematični parceli odkopali prod in jamo zasuli z manj vrednim nenosilnim zasipom.

Da ne bo vode v kleti

Na kraških tleh pogosto nas tajajo razpoke na objektih za radi posedanja glinastih tal. Ta ko posedanje nastane zaradi izpiranja tal ali drugih procesov, ki so povezani s kraško sestavo tal. Pri podkletenih objektih je treba paziti, da preprečimo vdor vode v klet.

Znani so primeri podkletitve hiš na glinastih oziroma malo vodoprepustnih tleh, kjer je začela v klet prodirati voda. Graditelji so sicer po obodu kleti položili drenažo, a ta ni imela ustreznega odvoda. Ob stenah kleti se je nabirala meteorna voda, ki se je natekla v drenažo brez ustreznega odvoda. Voda je tako izbrala najlažjo pot in vdrla v klet. Sanacija je v tem primeru lahko zelo zahtevna in draga. Poleg drage sanacije je potrebno ponovno urediti tudi okolico hiše.

Geomehansko poročilo tudi, ko zakon tega ne zahteva

Za potrebe temeljenja hiš na brežinah je zelo priporočljivo (tudi če lokacija ni opredeljena kot potencialno plazljiva ali ero zijsko ogrožena) pridobiti ustrezno geomehansko poročilo.

Na predvideni lokaciji izgradnje načrtovanega objekta je po trebno najprej z rovokopačem izvesti približno dva sondažna izkopa, da ugotovimo geološko sestavo temeljnih tal. Sondažne izkope načeloma zaključimo v globini nastopanja stabilne intaktne hribine. Geomehanik izvede popis sondažnih izkopov ter izvrši inženirsko geološki pregled obravnavanega območja. V svojem poročilu nato poda us trezno globino in način temeljenja predvidenega objekta, naklone začasnih ter končnih vkopnih brežin ter morebitno potrebo po izgradnji podpornih konstrukcij (armira no betonski zidovi, kamnite zložbe v betonu, suhe kamnite obloge,...). Hkrati geomehanik poda tudi smernice glede površinskega in globinskega od vodnjavanja.

Kljub temu so znani primeri, ko izvajalci izkop izvršijo v prestrmih brežinah. Pogosto v takih primerih pride do rušenja od kopanih brežin in posledično do znatno večjih stroškov za radi sanacije. Graditelji tudi večkrat za potrebe zunanje ureditve ob hiši kasneje zgradijo podporne zidove, ki niso ustrezno dimenzionirani. Taki zidovi se zato pogosto začnejo nagibati, velikokrat pride celo do porušitve. Zmotno je namreč prepričanje, da zadošča le dovolj velika količina armature. Tak zid lahko zdrži zemeljski pritisk le s svojo maso – z ustreznimi dimenzijami ali z ustrezno obliko.

Preprečimo plaz

V preteklosti poznamo tudi pri mere, ko je nenadzorovana iz vedba globljega vkopa za iz gradnjo stanovanjskega objekta ali opornega zidu, povzročila sprožitev obsežnejšega plazu. V takem primeru lahko samo sanacija plazu tudi preseže strošek 50.000 evrov. Poraja se vprašanje, ali je izgradnja objekta na takšni parceli sploh še smiselna.

Iz prakse so znani primeri, ko so objekte na pobočju zgradili brez večjih težav. Potem pa je po daljšem ali krajšem obdobju kot posledica neprimerno urejene odvodnje objekta prišlo do splazitve razmočene zemljine v pobočju tik pod objektom. Zaradi nevarnosti širitve zgornjega odlomnega robu plazu do temeljev objekta je bilo potrebno izvršiti sanacijo splazitve.

Zgoraj je naštetih nekaj naj pogostejših težav in dilem, ki jih opažamo pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš. Vsekakor priporočamo, da se graditelji ob kakršnih koli dilemah v zvezi s temeljenjem, ko se izvajajo izkopi za temelje in je tako razvidna geološka sestava temeljnih tal, obrnejo na ustreznega strokovnjaka s tega področja. Kasnejše sanacije in popravila v zvezi s temeljenjem utegnejo biti namreč zelo zahtevni, neprijetni in dragi.

MARKO FAŠALEK, JURIJ SKOK