Kaj bodo o vetrnicah rekli občani?
Kaže, da bo prva vetrna elektrarna v Sloveniji nemara res stala v divaški občini. Po tem, ko so na Griškem polju dobili (le) stebrni veter, zdaj podjetje Vepa nadaljuje z načrti za postavitev 40 vetrnic na Senožeških brdih. Tamkajšnji občani bodo lahko svoje mnenje izrazili v dopisu infrastrukturnemu ministrstvu, na srečanju lokalne skupnosti, pa tudi na jesenskih delavnicah, ki jih pripravlja investitor.
DIVAČA, SENOŽEČE > V pobudi za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za načrtovanje parka vetrnih elektrarn Senožeška brda so analizirali 73 možnih stojišč, ki pa niso vsa primerna za postavitev vetrnic.
Investitor gradnje senožeških vetrnic Vepa oziroma podjetje za izgradnjo in obratovanje vetrnih elektrarn Vetrne energije je v 70-odstotni lasti Marka Oskarja Musića in v tretjinski lasti podjetja Supernova. V slednjem si več kot polovično lastništvo delita tudi Anton in Janez Korošec iz slovensko-avstrijske družbe za proizvodnjo elektrike AAE iz Maribora; ta je postopek za umestitev vetrne elektrarne na Griškem polju v prostorske plane divaške občine sprožila leta 2001, a se je iz te širokopotezne zgodbe po več zapletih z gradbenim dovoljenjem in soglasji lastnikov zemljišč lani izcimila le ena vetrnica. Ta danes s proizvajanjem električne energije zadošča za letno oskrbo 1100 gospodinjstev, zato naj bi se obetala še postavitev štirih vetrnih stebrov. “Med podjetji ni druge povezave kot ta, da sem za oba projekta, tako na Griškem polju kot tudi Senožeških brdih, izdelal strokovne podlage in vsebinsko zasnovo,” nam je včeraj pojasnil Anton Korošec; in dodal, da naj bi si omenjeni elektrarni delili tudi priključek na razdelilni transformatorski postaji v Divači.
Prisluhnili bodo ljudem
Na podlagi presoje ministrstva za infrastrukturo in prostor so za izvedbo predlagali 49 stojišč. V naslednji fazi načrtovanja pa bo predlaganih 40 prostorsko, okoljsko, energetsko in ekonomsko najustreznejših stojišč, ki bodo sprejemljiva tudi za lokalno skupnost. Povezovalni kablovodi bodo imeli napetost 20 kilovoltov, medtem ko je napetost predvidenega kablovoda od razdelilne transformatorske postaje Senožeška brda do obstoječe postaje Divača 110 kilovoltov. Z ministrstva so sicer sporočili, da lahko javnost svoje predloge, priporočila, usmeritve in mnenja na DPN posreduje do 19. avgusta, toda investitorji dodajajo, da bodo v jesenskih mesecih organizirali tudi delavnice za lokalno skupnost in prebivalce.
“Na teh delavnicah bodo imeli vsi prisotni priložnost bliže spoznati projekt in posredovati svoje predloge, ki nam bodo služili kot vodilo v nadaljnjih fazah projekta in pri oblikovanju končnega načrta vetrnega parka,” je poudaril Aleš Musić, predstavnik ljubljanskega podjetja Vepa, ki je nosilec investicije. Mnenje lokalne skupnosti je za njih ključno, zato napovedujejo, da bodo pripombe prebivalcev upoštevali v največji možni meri.
Veter kot brezplačen energent
Musić je še prepričan, da je zelena energija tisto področje, ki ima v slovenskem prostoru veliko možnosti za razvoj. “Veter je namreč energent, ki je praktično brezplačen in ga v svetu izkoriščajo v veliko večji meri kot v Sloveniji. Vidimo pa tudi možnosti za vključevanje slovenskega znanja v različnih fazah projekta, kar bi lahko pripomoglo k hitrejšemu okrevanju gospodarstva,” je povedal za PN.
V družbi Vepa so od infrastrukturnega ministrstva že pridobili energetsko dovoljenje, vrednost investicije pa za zdaj ni znana, saj niti število niti tip vetrnic še nista povsem določena.
Po Musićevih besedah današnja tehnologija proizvodnje vetrnih elektrarn omogoča, da te obratujejo 20 do 25 let brez večjih obnovitvenih del. Z rednim vzdrževanjem in obnovo pa se temu primerno življenjska doba vetrnih elektrarn podaljša.
“Park bi po načrtih dosegel skupno moč 120 megavatov in bi, ob predvidevanju, da bo nacionalni energetski program v obstoječi obliki potrjen, pripomogel k izpolnjevanju načrtov,” pravi Musić. Glede možnosti pridobivanja subvencije pa odgovarja, da bo park vključen v shemo za subvencije.
Lastniki zemljišč si obetajo zaslužek?
Župan občine Divača Drago Božac nam je včeraj povedal, da ministrstvo na občini 31. julija pripravlja predstavitev DPN, čemur bodo sledili pogovori v senožeški krajevni in ostalih vaških skupnostih. “Stališče občine bo takšno, kot ga bodo izrazili občani; če bodo proti, bomo tudi mi, v obratnem primeru pa ne,” je napovedal župan. Po njegovih besedah je sicer mogoče pričakovati, da bodo lastniki parcel - večinoma gre za zasebna zemljišča -, ki bodo imeli od postavitve vetrnic finančno korist, projekt podprli. Drugi pa bodo proti. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic vetrnicam na Griškem polju ne nasprotujejo, saj je to zaradi bližine daljnovodov in cest že degradirano. Do sosednjega, precej bolj obsežnega območja med Razdrtim in Senožečami pa se še niso opredelili, saj naj bi bila pridobitev naravovarstvenih smernic na zavodu za varstvo narave šele v postopku priprave.
Pobuda za pripravo DPN je namreč še dve leti oddaljena od končnega sprejetja. Po pridobljenih smernicah nosilcev urejanja prostora in predlogov javnosti bodo morali pridobiti še odločbo o potrebnosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje. Na podlagi analize in sklepov delavnic s prebivalci bodo izoblikovali usmeritve za nadaljnje načrtovanje, pripravljen osnutek sklepa o pripravi DPN pa mora na koncu potrditi še vlada.
LORI FERKO
PN, 24.7.2013