Kaj in koga podpiramo s položnicami za elektriko?
Prvo leto delovanje vetrnice pri Dolenji vasi kaže, da imata glavnino gospodarskega dobička od nje Nemčija in Avstrija, Slovenija pa le nekaj drobiža, ocenjuje Franko Nemac, dolgoletni prvi mož Agencije za prestrukturiranje energetike.
Zato ob načrtih za nove, še mnogo večje vetrne elektrarne opozarja, da so z gospodarskega vidika smiselne samo, če bi se vanje vključilo slovensko gospodarstvo.
Kljub temu, da je Nemčija poleg Danske, ki je bila med pionirkami proizvodnje naprav in opreme za obnovljive vire energije, zlasti vetrne, uspela vključiti domače gospodarstvo v proizvodnjo vetrnic in pripadajoče opreme, Nemci prav zaradi vetrne in sončne energije bijejo plat zvona.
Zakaj se vsi gnetejo okrog Senožeč? Franko Nemac, eden prvih, ki se je v Sloveniji začel ukvarjati z vetrom kot energetskim potencialom (agencija, ki ji načeljuje, je tudi začela z meritvami vetra na Volovji rebri), je že ob izidu osnutka Nacionalnega energetskega programa (NEP) zapisal, da ima od predlaganih 14 lokacij primeren veter le ena - širše območje pri Senožečah. “Po dosedanjih analizah vetra, ki so bile objavljene v okviru evropskega projekta WEP - Ocena energetskega potenciala vetra na Primorskem (2002) in študiji Vetrovnost v Sloveniji, ki jo je izdelala Katedra za meteorologijo (2009), imamo večjo vetrovnost le v visokogorju, ki je tehnično in okoljsko povsem neprimerno za izgradnjo vetrnih elektrarn, in na primorskih grebenih. Vse potencialne lokacije na primorskih grebenih, kjer meritve vetra že trinajst let izvaja Elektro Primorska in kažejo primerne hitrosti vetra, so bile iz NEP izključene zaradi Nature 2000.”
Subvencije za vetrnice tepejo celo Nemce
Najprej zato, ker sta obe energiji zelo nestabilni in zato nihajoča moč v električnem omrežju povzroča težave najzahtevnejšemu delu nemške industrije, ki ne prenese velikih odstopanj v moči dobavljene električne energije.
Druga težava so visoke cene. Te so se zvišale prav zaradi visokih subvencij, ki jih je Nemčija namenjala za obnovljive vire energije, zlasti vetrno in sončno. Sheme za vetrne elektrarne, ki so jih uvedli leta 2000, veljajo kar 20 let, in čeprav so cene opreme v tem času zelo padle in so zato zniževali ceno zagotovljenega odkupa, so zaradi velikega števila vetrnih elektrarn stroški za njihove podpore visoki. Delež stroškov za električno energijo v končnih proizvodih in storitvah je tako narasel, da že ogroža konkurenčnost nemškega gospodarstva. Zato je bilo ob nedeljskih volitvah v Nemčiji med ključnimi izzivi nove nemške vlade pogosto omenjeno prav znižanje cen električne energije.
Slovenci podpiramo tuje multinacionalke
Če je že v Nemčiji učinek vetrnih elektrarn na gospodarstvo tako vprašljiv (kljub temu, da so z njimi ustvarili 300.000 delovnih mest), kako bo potem šele v Sloveniji, kjer delovna mesta zanje preštejemo na prste ene roke, stroškov podpor zanje pa ne blažijo niti prilivi davkov iz podjetij, ki bi proizvajala opremo za vetrnice?
Vetrna elektrarna v Dolenji vasi, prva in doslej edina večja v Sloveniji (z močjo 2,3 MW in z letno proizvodnjo 4.600 MWh), je upravičena do obratovalne podpore 54,85 evra na megavatno uro, kar letno znese 252.000 evrov, v 15 letih pa 3,7 milijona evrov, navede direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac in ob tem opozori, da bomo slovenski kupci električne energije s pribitkom, ki ga plačujemo za obnovljive vire, skozi obratovalno podporo za to vetrno elektrarno podpirali nemško in avstrijsko gospodarstvo namesto slovenskega. Slovenska podjetja so namreč zanjo pridobila samo dovoljenja ter izdelala tehnično dokumentacijo, temelje in izvedla priključitev na električno omrežje, lastniki pa prispevali zemljišče. Kar je v celotni naložbi drobiž. Celotno opremo za vetrno elektrarno so izdelali v Nemčiji, vključno z nosilnim stebrom zanjo in aluminijasto lestvijo v njem. Tam bosta ostala seveda tudi dobiček proizvajalcev - večinoma pri severnonemški multinacionalki Enercon - in davek na plače, medtem ko bo dobiček od financiranja ostal v Avstriji.
Tudi vetrnica Aleša Pučnika iz družbe Helikopter, ki naj bi se prihodnjega aprila začela vrteti pri Razdrtem, bo proizvedena v nemškem Enerconu.
“Na tak način podpiramo gospodarsko uspešnost v razvitejših državah, kot sta Nemčija in Avstrija, in le minimalno lastno gospodarsko okrevanje. Zato tak pristop ne more biti dolgoročna usmeritev Slovenije na področju ne vetrne in ne katerekoli druge vrste energije,” je kritičen Nemac, sicer že dolga leta zagovornik obnovljivih virov energije, tudi vetrne. “Tak način financiranja - s sredstvi porabnikov - je sprejemljiv samo za eno vetrnico, da se z njo dokaže, da je tam dovolj vetra. Za večje elektrarne pa je dopusten samo, če poleg okoljskih dosegamo tudi gospodarske učinke,” je prepričan Nemac. Zato bi se morala po njegovem mnenju v spodbujanje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije dejavno vključiti ministrstvo za gospodarstvo in Gospodarska zbornica. Le tako bi si del te pogače odrezala tudi domača industrija in gospodarstvo (ne glede na to, ali je v slovenski ali tuji lasti).
Podpore ostajajo, cene pa le za manjše
Toda premikov na tem področju očitno ni pričakovati. “Na odločitev investitorjev, kateri konkretni proizvod ali katerega ponudnika storitev bodo investitorji izbrali, država težko vpliva,” pravi Silvo Škornik iz sektorja za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije ministrstva za infrastrukturo in prostor. “Če se v javnosti spodbuja mnenje, da določene investicije niso zaželene, bo tudi manjši interes v gospodarstvu, da se lotijo raziskovanja in zagona proizvodnje tehnologij ter ponujanja novih storitev, ki bi jih potrebovali investitorji za naložbe,” je še pojasnil in dodal, da bi morali v Sloveniji poskrbeti za spodbudnejše okolje za investitorje.
Ohraniti pa nameravajo podporno shemo za spodbujanje obnovljivih virov energije. Letošnja določa, da vsi upravičenci podpore iz obnovljivih virov energije prejmejo skupno približno 120 milijonov evrov, ki se zbirajo s prispevkom končnih porabnikov, medtem ko je zajamčena odkupna cena zagotovljena le za vetrne elektrarne do vključno deset megavatov moči. Tako bi investitorji velikih elektrarn (kakršna je načrtovana Senožeška brda) prevzeli nase vsaj del tveganja, medtem ko ga pri malih še naprej praktično ne bodo imeli, saj jim zagotovljena cena in obratovalna podpora jamčita vračilo investicije in še kar lep kupček dobička.
Ali vetrnice res zmanjšujejo izpuste CO2? Nevladna organizacija Umanotera je prejšnji teden v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse pripravila ogled vetrne elektrarne pri Dolenji vasi in načrtovane pri Razdrtem. Po zaslugi prve naj bi se izpusti ogljikovega dioksida zmanjšali za 2475 ton ogljikovega dioksida na leto, zaradi tiste pod Nanosom pa za 920 ton letno. Toda nekateri strokovnjaki pa tudi mednarodna mreža proti vetrnim elektrarnam trdijo, da vetrne elektrarne dejansko ne znižujejo bistveno izpustov CO2, ker morajo zaradi njihovega nestabilnega delovanja klasični viri, ki jih morajo nadomeščati, ko ni vetra, delovati s slabšimi izkoristki in zato ti ob manjši proizvodnji električne energije proizvedejo enake količine C02. Zato smo za člana projektne skupine Slovenija znižuje CO2: dobre prakse dr. Saša Medveda prosili, da pojasni, kako so izračunali prihranek izpustov CO2 pri vetrnicah. A nam konkretnih številk ni navedel, razložil je le splošno metodologijo. Ta da je statična, je dejal: imamo faktor, s katerim izračunamo, kakšne so emisije toplogrednih plinov, ki so izražene z izpusti ogljikovega dioksida pri različnih tehnologijah proizvodnje električne energije. Pri tem upoštevajo metodo analize življenjskega cikla (LCA), ki upošteva presojo vplivov na okolje v celotni življenjski dobi izdelka.
Škodljive subvencije
Ob tem je zanimivo stališče nekaterih nevladnih organizacij, ki so prav prejšnji teden pod koordinacijo Umanotere predale vladi poziv za ukinitev škodljivih subvencij iz državnega proračuna. Med te pa niso uvrstile subvencije za obnovljive vire energije.
Na vprašanje, ali niso škodljive tudi subvencije za vetrne elektrarne (zajamčena cena elektrike in/ali subvencija za operativno podporo obratovanja vetrne elektrarne, ki omogočajo zelo velike dobičke investitorjem že po približno osmih letih delovanja), Jonas Sonnenschein, strokovni sodelavec Umanotere za zeleno proračunsko reformo, odgovarja: “Res smo vključili nekatere subvencije v našo listo okoljsko škodljivih subvencij, vendar podpor za vetrne elektrarne ni med njimi. Zagotovljene podpore in zagotovljena odkupna cena električne energije za vetrne elektrarne namreč nimajo učinka na proračun, ker se ne plačuje iz proračuna, temveč jo plačujejo porabniki električne energije.”
Prerazporejanje denarja od spodaj navzgor
Ne glede na to, iz katerega žepa se financirajo podpore za vetrne elektrarne, pa Sonnenschein meni: “Nisem stoodstotno prepričan, da je višina podpor za vetrne elektrarne prava, niti se ne strinjam popolnoma z upravičenostjo njihovih investicijskih stroškov. Če je dobiček investitorjev izjemno visok, lahko dejansko govorimo o družbeno škodljivi podpori. Pomeni namreč prerazporeditev denarja od spodaj navzgor, od potrošnikov električne energije k investitorjem.”
Na vprašanje, ali niso vetrne elektrarne škodljive tudi zato, ker bi bilo z okoljskega in socialnega vidika dokazano bolj učinkovito porabiti ta denar za učinkovitejšo rabo energije in s tem za zmanjšanje rabe energije (energetske sanacije stavb), pa pravi: “Ne, ne morem se strinjati s tem, da so podpore za vetrne elektrarne škodljive že samo zato, ker obstajajo boljše alternative. Še vedno menim, da se - upoštevaje mrežo okoljskih, družbenih in ekonomskih koristi - podpore za vetrne elektrarne splačajo. To je tudi razlog, zakaj jih nisem vključil v naše poročilo.”
Na našo pripombo, da moramo javna sredstva uporabljati čim učinkoviteje, pa odgovarja: “To bi morali upoštevati že med odločanjem o energetski politiki in načrtih. Toda če pogledate slovenski nacionalni energetski program, ki predvideva povečanje rabe električne energije, vam je takoj jasno, da energetska učinkovitost ni prednostna naloga slovenskega energetskega programa.”
Pravo vprašanje: kako zmanjšati porabo energije
Da je to žal še kako res, kažejo tudi izjave Silva Škornika, ki priznava, da se nam zaradi rasti porabe električne energije, ki ji ne sledi potrebna gradnja novih elektrarn na obnovljive vire energije, odmikajo cilji (večji delež obnovljivih virov) in obenem nevarno povečuje uvozna odvisnost. “Uvozna odvisnost pri električni energiji se je v zadnjih letih približala 25 odstotkom in srednjeročno že ogroža zanesljivost oskrbe z električno energijo v državi. Zastarelost in energetska neučinkovitost slovenskih termoelektrarn se odražata tudi v visokih specifičnih emisijah pri proizvodnji električne energije, saj emisije naših termoelektrarn v povprečju dosegajo kar 1,2 kilograma ogljikovega dioksida na kilovatno uro in tako sektorsko največ prispevajo k emisijam toplogrednih plinov v Sloveniji,” pravi Škornik.
Vlada bo zato nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost posodobila: v letu 2016 naj bi porabili 4300 gigavatnih ur energije manj, kar pomeni, da bodo skupni letni stroški za energijo takrat približno 500 milijonov evrov nižji, napoveduje Škornik.
Manj premikov pa je na državni ravni zaznati pri energetski učinkovitosti. Tam so v zadnjih letih največ pozitivnega naredila evropska sredstva za sanacijo javnih zgradb, zlasti vrtcev, šol in bolnišnic. Te zaradi boljše izolacije, oken z manjšimi izgubami ter učinkovitejšimi viri ogrevanja in hlajenja že prispevajo k manjši porabi energije. Nekaj pa so prispevale tudi občine s prenovami javne razsvetljave, s katerimi so ponekod porabo energije celo prepolovili.
Pri podporah gospodinjstvom pa država prek Eko sklada nadaljuje vsakoletne podpore za obnovljive vire in učinkovito rabo energije, a je tudi letos, podobno kot že vrsto let doslej, denarja zmanjkalo že julija. “Boljše bi bilo, da bi bile podpore manjše, a ves čas na voljo, kot pa da država razpršuje denar na ta način,” je kritičen Nemac.
Nevladna organizacija Umanotera se je pred leti pridružila Koaliciji za Volovjo reber, ki je nasprotovala postavitvi vetrnic na Volovji rebri. A to smo storili zaradi varstva narave na tistem območju, sicer smo zagovorniki obnovljivih virov energije in med njimi tudi vetrne, pravi direktorica Umanotere Vida Ogorelec: “Cilj - 25 odstotkov obnovljive energije – je slovenska zaveza v okviru energetsko podnebnega svežnja EU. Temu se ne moremo izogniti, niti ni smiselno, saj je dober vmesni cilj. Umanoterina energetska trajnostna vizija so stoodstotno obnovljivi viri, in ta vizija je naše izhodišče.”
Pri tem se zastavljajo tri ključna vprašanja: kako hitro je lahko možno to vizijo uresničiti, kakšna bo struktura teh virov (kar je odvisno od cene, tehnoloških prebojev ...) in kakšni naj bodo prehodni energenti. “Geotermalno energijo po našem mnenju v Sloveniji preveč zanemarjamo. Veter v mešanici obnovljivih virov v Sloveniji predvsem zaradi naših podnebnih danosti po našem mnenju sicer ni v ospredju, ima pa vsekakor svoje mesto. Glede na LCA je veter tehnološko gledano optimalna proizvodnja obnovljivih virov. Problem v Sloveniji je, da ga ni veliko, na mnogih območjih pa je v konfliktu z varovanjem narave. Lahko pa najdemo primerne lokacije, kjer potencial za izkoriščanje vetrne energije obstaja,” pojasnjuje Ogorelčeva.
Glede negativnih okoljskih in socialnih vplivov vetrne energije pa pravi: “Zavedamo se konflikta med varovanjem narave in izrabo OVE. Zato smo tudi sodelovali v Koaliciji za Volovjo reber, ker je za nas umeščanje takšnih objektov v zavarovano naravo nesprejemljivo.”
LORI FERKO, MARICA URŠIČ ZUPAN
PN, 27.9.2013