Kako pridržimo lastnino do poplačila

Pogosto nam kupec ne more ponuditi ustreznega zavarovanja, ali pa nimamo pogajalske moči, da bi si zavarovanje izgovorili. To velja toliko bolj, če je kupec veliko večji od nas, naše blago pa mora priti na trgovske police, da ga končni potrošniki opazijo in kupijo.

Lastninski pridržek

Kaj storiti? Obligacijski zakonik določa, da si prodajalec premične stvari lahko pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine. Tudi Stvarnopravni zakonik določa, da se prenos lastnine na premičnini lahko veže na odložni pogoj kot pridržek lastninske pravice.

Posledica lastninskega pridržka je, da nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja blaga trpi kupec vse od takrat, ko mu je bilo blago izročeno, medtem ko prodajalec ostane lastnik blaga. Kupec z izročeno stvarjo ne more razpolagati kot lastnik.

V primeru, ko kupec ob zapadlosti ne plača kupnine, lahko prodajalec zahteva plačilo kupnine, ali pa razdre pogodbo in zahteva vračilo stvari. Ta učinek ni tako pomemben v razmerju med kupcem in prodajalcem, saj ima prodajalec že po splošnih obligacijskih pravilih o posledicah neizpolnitve možnost razdreti pogodbo in zahtevati vračilo. Pomembnejši je v razmerju do tretjih oseb, drugih kupčevih upnikov.

Prodajalec lahko namreč tudi do teh oseb uveljavlja zahtevek za vračilo blaga s sklicevanjem na lastninsko pravico. Vendar je takšen učinek lastninskega pridržka do tretjih oseb v primeru stečaja ali izvršbe mogoč le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o lastninskem pridržku, notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari v primeru izvršbe kupčevih upnikov.

Podaljšan lastninski pridržek

Kupec praviloma ni končni potrošnik, ampak blago kupi zato, da bi ga prodal naprej. Če si je prodajalec pridržal lastnino, kupec do polnega plačila kupnine ne postane lastnik in nima pravice razpolaganja z blagom.

Po drugi strani pa mora prodati blago naprej, saj bo le tako lahko plačal prvotnemu prodajalcu.

Zato se pogosto dogovori pogodbeno določilo, s katerim prodajalec dovoljuje, da kupec v okviru rednega poslovanja proda blago naprej. Glede na to, da z odsvojitvijo preneha tudi zavarovanje v obliki lastninskega pridržka, prodajalec potrebuje nadomestno zavarovanje. To se v tem primeru dogovori v obliki anticipiranega prenosa terjatev, ki jih bo kupec pridobil iz naslova nadaljnje prodaje stvari tretjim.

Lastninski pridržek in stečaj

Da se izognemo izpodbojnosti pravnih dejanj v stečaju, je priporočljivo, da so plačila za bodoče dobave dogovorjena in izpolnjena avansno ali sočasno z dobavami. Do izročitve blaga torej pride šele po plačilu ali sočasno s plačilom kupnine. To lahko dosežemo z dogovorom o lastninskem pridržku, saj ta v določenih primerih zagotavlja sočasnost, tudi če je bilo blago izročeno v posest kupcu, preden ga je plačal.

Takšen prodajalčev pridržek pomeni, da lastninska pravica na dobavljenem blagu ne bo prešla na kupca s samo izročitvijo blaga, temveč šele v trenutku plačila kupnine. V primeru kupčevega stečaja bo zato kupec kot stečajni dolžnik pridobil lastninsko pravico šele v trenutku, ko bo plačana kupnina. To pomeni, da bo šele s poplačilom obveznosti do prodajalca blago v tej vrednosti prešlo v premoženjsko sfero kupca kot stečajnega dolžnika. To pa posledično pomeni, da bo podana sočasna izpolnitev obeh pogodbenih strank, saj bo v trenutku izvršitve nakazila stečajni dolžnik namesto plačane kupnine pridobil lastninsko pravico na dobavljenem blagu.

Ob takšni pogodbeni podlagi plačila stečajnega dolžnika niso izpodbijana, saj niso vplivala na obseg njegovega premoženja. To premoženje je zgolj dobilo drugo obliko. Iz denarja na računu se je spremenilo v lastninsko pravico na predhodno dobavljenem blagu.

Ta učinek pa je žal tudi v stečaju zelo omejen. Če lastninski pridržek ugasne še pred spornimi plačili, ni podana sočasnost izpolnitev, s tem pa plačilo postane izpodbojno. Lastninski pridržek namreč kaj hitro ugasne, ko lastninsko pravico na dobavljenem blagu pridobi dobroverni tretji ali ker dobavljeno blago izgubi svojo samostojnost z vgraditvijo v drugo stvar.

Zavarovanje z izstavitvijo računa

Ne glede na hitro minljivost in s tem šibkost zavarovanja, ki ga daje lastninski pridržek, pa nam kratek zapis na računu: “Prodajalec si pridržuje lastninsko pravico, do popolnega plačila kupnine” (kar lahko zapišemo, ne da bi se o tem pogajali) ne bo vzel veliko časa ali povzročil stroškov, lahko pa nam bo v omejenem obsegu nudil dobro zavarovanje.

Primož Raktelj je pravnik, pomočnik generalnega direktorja za korporativne pravne zadeve pri družbi ACH