Kdaj se je začel dan prej
Proti koncu junija 1991 je bilo tudi na Postojnskem opaziti, da se nekaj dogaja, premika - v prometu na avtocesti in drugih cestah so ljudje opažali večjo gostoto, “frekvenco” vozil JA. Vozil, ki so prihajala v Postojno ali pa jo zapuščala; pri čemer je šlo predvsem za tovornjake, oklepne transporterje, terenska vozila, osebna vozila in avtobuse z vojaškimi osebami (podoficirski in oficirski kader) - pozneje pa tudi tanke, le včasih na posebnih transportnih vozilih.
Kaj kmalu so začele izstopati tri nevralgične točke - mesta, v katerih je imela JA najmočnejšo koncentracijo: Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Nič čudnega torej, če se v poročilih, katerih gostota je kaj kmalu pričela naraščati v logaritmičnem crescendu, nenehno in čedalje bolj pogosto ponavljajo imena krajev, relacij in smeri Pivka-Postojna, Pivka-Prestranek, Pivka-Klenik, Pivka-Ilirska Bistrica ... Kolone vojaških vozil, ki so namenjena tja, kolone vojaških vozil, ki prihajajo od tam, vojaška letala, ki se čisto po naključju spreletavajo nad Nanosom (dovolj nizko in ne prehitro, da lahko lagodno fotografirajo), helikopterji, ki se nenadoma pojavijo tu in tam, da splašijo čredo na pašniku in pritegnejo pozornost mularije na športnem igrišču, malomarno zamaskiran tank, ki so ga zaradi okvare odvlekli v obcestno grmovje ... Nenapovedani manevri? Skrivnostni premiki, ki iz ure v uro postajajo vse bolj tesnobni, prežeti z neko neprijetno negotovostjo, negotovostjo, ki se bo že čez nekaj ur izostrila v vse tisto, kar Primorci poznamo pod sintagmo “dan prej”.
In potem je seveda konec tiste soparne, vroče in prašne noči - in napoči zlohotni 26. junij 1991, dan, ko se JA sploh ni več treba skrivati, hliniti in pretvarjati: tanki prično orati primorske ceste in teptati primorska polja. Medtem pa se v Ljubljani in drugod po Sloveniji pripravljajo na sklepno dejanje, na proslavo slovenske državnosti, neodvisnosti in suverenosti: pripravljajo slavja, izobešajo zastave, sprejemajo delegacije in pozdravne telegrame ...
Primorci pa hitijo postavljat barikade. V vsesplošni zmedi, v množici protislovnih in izključujočih se ukazov, ki prihajajo iz posameznih štabov in iz Ljubljane; ljudje, med katerimi marsikje prednjačijo miličniki, improvizirajo, si pomagajo, kot vedo in znajo. In vsaj prve ure ni jasnih navodil. Marsikje neverjetno hitro postavijo cestno barikado, da bi zavrli ali celo preprečili napredovanje nenadoma sovražne vojske - potem pa iz Ljubljane naenkrat pride komanda, da je treba barikado odstraniti in jo, na vrat na nos, postaviti nekaj kilometrov vstran ... In takih primerov je bilo ogromno.
Ponedeljek, 24. junija
>ob 8.10: deset oklepnih transporterjev pripelje z avtoceste v Postojni. V naslednji uri prav tam izstopa še več skupin terenskih vozil in tovornjakov JA, ki nadaljujejo vožnjo proti Pivki, Ilirski Bistrici in Rupi;
>ob 9.30: pet tankov na vozilih iz smeri Prestranka pripelje v Postojni na avtocesto proti Ljubljani;
>ob 12.45: v Prestranku stojita dva tanka;
>ob 12.45: na nadvozu čez avtocesto v Postojni stojijo trije tanki, obrnjeni proti Pivki; popoldne se nadaljujejo prevozi vojske;
>ob 20.45: osem vozil z vojaki pelje od Rupe proti Ilirski Bistrici.
Torek, 25. junija
>ob 0.57: na relaciji Pivka-Postojna pelje deset oklepnih transporterjev in dve terenski vozili;
>ob 2.02: mimo Ravbarkomande pelje po avtocesti proti Ljubljani devet oklepnih transporterjev in terensko vozilo;
>ob 3.42: na začetku Prestranka stoji tank (verjetno pokvarjen), ki ga straži vojak; čez dan pelje še več tovornjakov z vojaki proti Ilirski Bistrici, Pivki, Jelšanam;
>ob 12.19: dve letali preletita Postojno proti Pivki;
>ob 12.59: dvanajst tankov se premakne iz avtoparka proti Kalu na vojaški poligon.
Sreda, 26. junija 1991
> miličniki vzpostavijo mejno kontrolno točko v Jelšanah, kjer opravljajo nadzor vozil in potnikov na meji, kar pomeni začetek vzpostavitve mejnega režima na mejah samostojne suverene R. Slovenije;
>ob 8.46: iz pivške vojašnice Bravinik odpelje proti Neverkam deset (po nekaterih podatkih dvanajst) tankov. Obstanejo na trati med vasjo Kal in Neverkami. Čez noč ostanejo zunaj, naslednjega dne pa se vrnejo v kasarno in se do konca vojne iz nje ne premaknejo;
>ob 11.30: iz kasarne v Pivki odpelje okrog dvajset tankov. Spremlja jih vozilo vojaške policije;
>ob 12.20: kolona vozi proti Orehku;
>ob 12.50: kolona v Hruševju zavije po cesti M-10 proti Postojni; pri Bolku pa zavije levo proti Landolu;
>ob 13.45: tanki vozijo skozi Bukovje proti Podkraju na območje Ajdovščine. Skozi Bukovje pelje sedemnajst tankov, trije med potjo obstanejo zaradi okvar;
>ob 13.10: iz vojašnice v Ilirski Bistrici odpelje šest tankov v smeri proti Postojni. V Ribnici zavijejo proti Divači;
>ob 13.10: iz iste vojašnice v Ilirski Bistrici odpelje še sedem tankov v smeri proti Podgradu in nato proti Kozini.
Takoj po prvih obvestilih o premikih JA ni jasnih navodil, kaj ukreniti. Kasneje pride naročilo, da je potrebno kolonam postaviti barikade in jih ovirati pri napredovanju. Pripadniki milice v Pivki postavijo eno barikado, v Ilirski Bistrici pa tri. Organizirajo jih iz “tekočega prometa”, saj nimajo na voljo posebnih sredstev. Pripadniki JA s tanki nasilno odmikajo vozila v barikadah, v Podgradu in Hrušici pa z orožjem prisilijo posameznike, da morajo umakniti svoja vozila ...
