Krajani: več proti kot za Vetrnice škodijo ljudem!
“Zahtevamo študije o vplivu vetrnih elektrarn na okolje in ljudi. Odločno zahtevamo podaljšanje roka za oddajo smernic,” so po mizi udarili krajani Senožeč in okoliških vasi. Če se je pri postavljanju vetrnic na Volovji Rebri govorilo o vplivu na ptiče, se tu - prvič v Sloveniji - postavlja pod vprašaj zdravje ljudi.
SENOŽEČE > Prostor senožeške krajevne skupnosti je bil v sredo zvečer kljub vročini in dopustom poln. Če je Alenka Štrucl Dovgan, predsednica Krajevne skupnosti Senožeče, pred začetkom rekla, da želijo tako glasove za kot tudi proti posredovati divaški občini, se je na koncu razprave izkazalo, da je le malo takih, ki brezkompromisno podpirajo gradnjo vetrnega parka v Senožeških brdih.
Zakaj je nizkofrekvenčni hrup škodljiv za ljudi? Nizkofrekvenčni hrup lahko pri ljudeh povzroča kronično utrujenost, obolenje srca, kronično nespečnost, pogoste glavobole, bolečine v ušesih, vratu in hrbtenici, pritisk v ušesih in očeh, težko dihanje, sopihanje, razdraženost, živčnost, prestrašenost, razočaranje, depresijo in neodločnost. Tako je vsaj zapisano na spletni strani, ki informira o nizkofrekvenčnem hrupu. Nekatere evropske države imajo omejeno višino nizkofrekvenčnih zvokov, Slovenija takega zakona še nima. Da bi se zadeva premaknila naprej, je malo verjetno, saj je takratni minister Franc Bogovič poslansko pobudo Mateja Tonina zavrnil, češ da na ministrstvu nizkofrekvenčnega hrupa kot pojava v okolju ne poznajo in prav tako ne njegovih posledic.
Vendar pa ne gre sklepati prehitro, je še pojasnila predsednica: verjetno je podpornikov več, le posveta se niso udeležili. Večina lastnikov zemljišč, na katerih naj bi vetrne elektrarne stale, se z gradnjo po njenih besedah strinja.
Datum je sumljiv
“Ni nam vseeno, kakšno pokrajino bomo pustili našim zanamcem,” so bili odločeni vaščani. Zmotilo jih je tudi, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor občini in krajanom dalo premalo časa. Občina mora namreč smernice na ministrstvo posredovati že do 19. avgusta. Ne le kratek čas, tudi poletne počitnice so razlog, da so domačini pomislili, da se v ozadju skrivajo kuhinja in veliki interesi.
Vetrne elektrarne so vabljive predvsem zaradi subvencij, ki jih država daje. “Kaj bomo od tega imeli mi, pa je tudi jasno: nič,” je bil nazoren eden od krajanov.
Tudi če se ne sliši, škodi
Predvsem pa krajani pogrešajo podatke o vplivu vetrnih elektrarn na živali in ljudi.
Nekaj povzetkov tujih študij jim je v sredo predstavil Kristijan Radan z Inštituta Jožef Stefan. In njegove besede so bile vse prej kot pomirjujoče. “Bolj nevarni kot hrup, ki ga slišimo, so zvoki, ki jih ne slišimo,” je opozoril. In pojasnil: “Gre za subsonične efekte, ki imajo lahko zelo resne posledice za prebivalce. Zato ni vprašanje, koliko vetrnih elektrarn postaviti, ampak bi si morali prizadevati, da tu ne bo nobene vetrnice več,” je bil nedvoumen.
V tujini zaradi že znanih negativnih posledic vetrnic na zdravje ljudi postavljajo vetrne elektrarne vsaj dva kilometra od najbližjih prebivalcev. Stroka je zato enotna: vetrne elektrarne ljudem škodijo.
Predvidena gradnja vetrnih elektrarn v krogu, kot je načrtovana na Senožeških brdih, pa bi ta valovanja le še ojačala, je še povedal Radan.
Odprtih mnogo vprašanj
“Kaj bo država naredila, če rečemo, da vetrnih elektrarn nočemo? Ali nas lahko razlastijo? Kdo so investitorji? Kaj bo čez nekaj let, ko ne bomo imeli več zemlje? Komu se bomo lahko pritožili, če bo prišlo do zdravstvenih posledic?” so bila le nekatera od mnogih vprašanj, na katera pa krajani še kar nekaj časa ne bodo dobili odgovora.
Ali bodo vetrne elektrarne na Senožeških brdih nekoč stale, je še prezgodaj reči, eno pa je gotovo: prva javna razprava je več vprašanj odprla kot pa nanje odgovorila.
PETRA MEZINEC, PN, 9.8.2013
Ni vsaka zelena energija res zelena Slabosti vetrne energije
Senožejci opozarjajo na pomisleke nekaterih strokovnjakov, ki so sicer v javnosti malo znani. Med njimi je strokovnjak s področja elektrotehnike dr. Rafael Mihalič. Vetrna energija ima veliko slabosti, v članku Zelena energija - bližnjica k energetski neodvisnosti ali slepa ulica opozarja dr. Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Njena prva slabost je, da je draga, navaja Mihalič. V podkrepitev te trditve pojasni, da Danci, pionirji pri razvoju vetrnih elektrarn in narod z največjim številom elektrarn na število prebivalcev, za svojo elektriko plačujejo precej več kot ostali evropski narodi. Ne samo zaradi višjih odkupnih cen in subvencij za proizvodnjo energije iz vetra, temveč tudi zaradi zapletenega trga električne energije in nestabilnosti proizvodnje vetrne energije. V praksi to pomeni, da mora elektrogospodarstvo, ki ima v sistemu vetrno energijo, to ob viških prodajati po zelo nizki ceni, ne glede na visoke proizvodne stroške. Proizvodnja vetrne energije vpliva na okolje. Primerjava razmerij porabe materiala glede na proizvedeno energijo se nagiba stran od vetrnic. Glede na proizvedeno količino energije pa so razmerja še mnogo slabša, seveda v škodo vetrne energije. Za zeleno tehnologijo pa, tako pravi Mihalič, stoji še ena nezanemarljiva zgodba. Eden argumentov za gradnjo vetrnih elektrarn je tudi povečanje energetske neodvisnosti od dvajseterice držav, ki črpajo nafto oziroma imajo zemeljski plin. Za delovanje vetrnih elektrarn pa so potrebni lantanidi, telur in litij. Te pa najdemo na ozemljih malo držav, in sicer Argentine, Čile in Kitajska. Slednja skoraj v celoti obvladuje trg z lantanidi. Dolgoročno bi to po Mihaličeem mnenju pomenilo, da bomo odvisnost od 20 držav zamenjali z odvisnostjo od ene države - Kitajske, ki pospešeno razvija tehnologijo na tem področju.
PEM, PN, 9.8.2013