Kras bodo spremenili v pekel
Med prvo svetovno vojno so vas Cerovlje granate porušile. Zaradi bližine fronte so se Cerovci morali izseliti v zaledje, nekateri celo na Dolenjsko in Štajersko. Med drugo svetovno vojno so nacifašisti zaradi napadov na železniško progo blizu Vižovelj 16. avgusta 1944 vas požgali in odgnali mnogo vaščanov.
V partizanih je bilo 20 Cerovcev, štirje so padli.
Zdaj se vas pripravlja na nov upor. Na skoraj vsaki hiši je videti obešeno zastavo z napisom “No TAV” in z rdečo črto prečrtanim vlakom. “No TAV” pomeni nasprotovanje visokohitrostnim vlakom (po italijansko: treni alta velocità). Po načrtih italijanske države in tamkajšnjih železnic naj bi tik ob vasi v bližnji ali nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti z veliko hitrostjo brzeli posebni vlaki, ki naj bi povezovali Barcelono s Kijevom. Znameniti peti čezevropski prometni koridor naj bi, po zagotovilih menedžerskih in političnih umov, prinesel v evropski del Sredozemlja blaginjo in napredek.
Toda Cerovci tem medenim obljubam ne verjamejo. Če bo kdo imel koristi, bodo to redki investitorji, projektanti in kakšno gradbeno podjetje kje globoko v Padski nižini ali v Španiji. Cerovci pa bodo dobili samo prah in hrup gradbišča. Potem pa tresenje tal, ki ga bodo povzročali vlaki, in razpoke na hišah.
“Povozili so ljudi”
“Ne, gradnji te železnice ob naši vasi se bomo Cerovci uprli z vsemi sredstvi,” pravi upokojeni pristaniški delavec Boris Legiša, predsednik cerovskega jusa in vodja vaškega civilnodružbenega nasprotovanja hitri železnici. V začetku julija se je kot edini Kraševec udeležil protestov proti hitri železnici, ki so jih odbori “No TAV” organizirali v dolini Susa na severozahodu Italije tik ob francoski meji. “Tudi tam nasprotujejo megalomanskemu načrtu, ki bi uničil krajino in poslabšal kakovost življenja ljudi,” pravi. “Vendar pa je država s posebnim zakonom povozila voljo ljudi. Za gradnjo ne potrebuje soglasja lokalnih skupnosti, ampak lahko naredi vse po svoje. V imenu nekih višjih nacionalnih interesov.” Nad protestnike je država poslala karabinjerje in policijo, vneli so se spopadi, bilo je nekaj ranjenih, kar precej protestnikov so oblasti zaprle. Ampak gradnjo proge so kljub protestom nadaljevali.
Legiša pravi, da bi se kaj podobnega lahko ponovilo tudi na našem koncu, ob italijansko slovenski meji, kjer bo železniška proga sekala Kras in svojo pot nadaljevala na slovenski strani. “Dovolj nam je. Na ozkem, komaj dva kilometra širokem ozemeljskem pasu med morjem in mejo imamo že železnico, avtocesto, dva naftovoda, tri plinovode in tri daljnovode, zdaj pa nam hočejo vsiliti še železnico za hitre vlake,” pravi. “Vzeli nam bodo približno 140 metrov širok ozemeljski pas, 70 metrov na vsaki strani bodoče proge. Znotraj tega območja ne bo več mogoče graditi, kar pomeni, da bodo tisti, ki živijo na robu vasi, na območju, kjer bo železnica zgrajena, povsem onemogočeni”.
Eksplozije, vibracije
Dejstvo, da bo proga potekala v predoru, je za Kraševce le slaba tolažba, saj bo sama gradnja za nekaj let povsem paralizirala življenje v vasi. Prah, hrup, eksplozije min in vibracije, ki jih bo povzročal velikanski vrtalni stroj, bodo doslej idilično mirno kraško vasico spremenili v pekel.
Legiša opozarja tudi na rane, ki jih bo gradnja proge odprla v kraškem podzemlju. “Mi, ki živimo tu, vemo, koliko jam je v podzemlju. Med gradnjo bodo zanesljivo naleteli nanje. Na desetine jih je. Vse bodo uničili, z nepredvidljivimi učinki za stabilnost tal. Bližnji hrib Grmada, skozi katerega naj bi vrtali predor, je prepreden z vodnimi žilami. Tudi za bližnjo Timavo ne vedo, kod teče. Oni pa bi kar prekopavali in vrtali, na posledice pa sploh ne pomislijo. Kam bodo preusmerili Timavo? Kam bodo poniknili številni podzemni vodni tokovi?”
Kras je tudi na slovenski strani meje. Tudi tu bodo vrtali v podzemlje, tudi tu bodo uničevali jame in preusmerjali vodne tokove. “Se je v Sloveniji civilna družba zbudila?” sprašuje Legiša. “Bodo branili kraške lepote?”
Iz omare potegne majico bele barve z napisom “No TAV” in risbico prečrtanega hitrega vlaka. Simbol vseh tistih, ki nasprotujejo gradnji prometnega koridorja. Obleče si jo in s ponosom pove, da jo je sam pobarval. “Upirali se bomo,” pravi. “Ne bomo dovolili, da nam uničijo vas. Zdaj pritiskajo v dolini Susa v Piemontu, potem bodo pritiskali na nas. A mi se ne bomo dali. Vemo, da je vse skupaj samo en velik biznis, brez konkretnih koristi za veliko večino ljudi.”
Vsakih 500 metrov naj bi bile v predoru odprtine za evakuacijo ljudi v primeru nesreče, ob vsakem zasilnem izhodu pa naj bi v zrak štrlela antena za komuniciranje. Zaradi njih se bo povečalo sevanje, je prepričan Legiša. Iz predora bodo uhajali strupeni plini. V bližnjih Mavhinjah naj bi proga potekala čisto blizu tamkajšnjega otroškega vrtca. “Nedopustno!” se razburi Legiša.
Županove obljube
Zaradi protesta Cerovcev se je oglasil devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in javnosti sporočil, da se je z deželnim odbornikom za promet Riccardom Riccardijem pogovarjal o rahlem odmiku proge pri Cerovljah. “Pogovarjal se je, trdnih zagotovil pa nimamo,” pravi Legiša. Medtem pa zbirajo podpise, da bi jih poslali evropski komisiji. “Dogovarjamo se tudi, da bi organizirali pohod s protestniškimi zastavami od Cerovelj do Medje vasi, da bi javnost opozorili na naša stališča.”
Zaveda se, da se “železniška fronta” počasi a zanesljivo bliža italijansko-slovenski meji. V svojem protestu nočejo ostati sami, želijo čim širšo podporo in sodelovanje istomišljenikov. Zavedajo se, da je le v enotnosti moč. Cerovci se ozirajo tudi na slovensko stran meje, da bi tudi tu dobili podporo. A je na tej strani meje za zdaj vse tiho. Protestom v dolini Susa so se pridružili tudi francoski okoljevarstveniki in ljudje, ki živijo na francoski strani Alp. “70.000 jih je bilo, med njimi veliko Francozov,” pravi Legiša. “Prišel je tudi Beppe Grillo, ki je s svojo ostro, brezkompromisno satiro razgalil vso pokvarjenost politike. Tudi mi bi radi mobilizirali čim večje število ljudi.”
V krajevnem leksikonu Slovencev v Italiji piše, da “vinogradi vCerovljah dajejo belo in črno grozdje - sovinjon, malvazijo, refošk in merlot”. Piše, da “vino prodajajo na osmicah,” in da je kraj znan tudi po krompirju, povrtnini in živilski krmi. Od sadnega drevja pa naj bi uspevale zlasti češnje. Legiša dodaja, da se je v zadnjem času razvil tudi kmečki turizem, ki pa potrebuje čisto in mirno okolje. “Osnove našega življenja bodo ogrožene, če bomo dobili hitro železnico,” pravi. “A ne gre samo za nas, gre za ves Kras na tej in na oni strani meje.”
Vas Cerovlje bodo uničili v imenu napredka. Ampak iz drvečega vlaka v predoru ne bo videti pokrajine, samo bliskajoče se neonske luči. Od Barcelone do Kijeva en sam velik neonski nič.
ROBERT ŠKRLJ
