Ledeniški uvod v sezono
Med zagretimi smučarji se namesto podaljševanja sezone v pogosto pretoplo pomlad vse bolj uveljavlja podaljšek v obliki zgodnjega začetka. Za Primorce je najbližje jesensko smučišče manj kot štiri ure vožnje oddaljen koroški ledenik Mölltal, ki smo ga novembra preizkusili tudi mi.
Izhodišče za obisk ledenika je 700 metrov visoko ležeča vas Flattach, ob cesti, ki od Spittala vodi proti Grossglocknerju. V kraju, kjer razen apartmajev in hotelov ni skoraj ničesar, je nastanjena večina obiskovalcev ledenika. Ponudba prenočišč je pestra - od preprostih sob do udobnega hotela z wellnesom in bazenom, a tudi v takšnem objektu se je dalo novembra dobiti paket za dve osebi (trije polpenzioni, dve vozovnici) za razumnih 400 evrov.
Kadar se na ledenik Mölltal pripodi megla s sneženjem, običajen smrtnik tam zaradi popolne izgube orientacije in strupenih razmer nima kaj početi. Včasih smučišče v takšnih razmerah tudi zaprejo. Od začetka decembra so na voljo nižja alternativna smučišča. Zanimiv je dobre pol ure oddaljen Lienz, kjer bo 27. decembra gostovala karavana svetovnega pokala. Ciljna arena je prav v mestu z dolgo in trgovsko ter sejmarsko bogato založeno peš cono. Še 20 minut vožnje v smeri predora Felbertauern nas pripelje v slikovito vasico Kals pod Grossglocknerjem z le nekaj let starim smučiščem Grossglockner resort (od 1000 do 2650 m) in z arhitektonsko in cenovno dih jemajočim naseljem Gradonna mountain resort. Cena dnevnega najema apartmaja (z lastno savno, masažnim bazenom...) se v nizki sezoni začne pri več kot 400 evrih, a so v bližini tudi bistveno cenejši kmečki turizmi.
Petnajst minut gorske vožnje, ki je bila v času našega obiska že začinjena s snegom, je potrebnih, da dosežemo 1300 metrov visoko ležeče parkirišče ob postaji gorske železnice. Ta goste v osmih minutah pripelje na začetek smučišča, na 2200 metrih. Do tja je bilo v prvih dneh novembra že mogoče prismučati.
A vse v Avstriji ni popolno. V muhastem novembrskem vremenu z vsakodnevnim izdatnim sneženjem so žičničarji kar malce pozabili, da na Mölltal ne hodi trenirat le Marcel Hirscher in njemu podobni asi iz svetovnega pokala. Na opening prihajajo tudi družine z majhnimi otroki in manj izkušeni smučarji iz vzhodnoevropskih držav. In prav ti so se v slabi vidljivosti na sicer izjemno prostranem in bogato zasneženem zgornjem delu ledeniškega smučišča pošteno mučili na progah, ki jih je - po tem, ko so vozniki teptalnih strojev zvečer delo že končali - ponoči obogatilo še 30 centimetrov “celca”. Temu primerno so čez dan zrasle grbine. Videli smo kar nekaj atraktivnih padcev, a na srečo brez resnih posledic.
Medtem sta dve otroški vlečnici, ki so ju obstreljevali snežni topovi, mirovali, topovi pa so med smučanjem neusmiljeno zasipavali tudi najožji del sicer večinoma lepo urejene proge pod gondolsko žičnico. Sicer pa je Mölltal, kadar nanj posije sonce in ko ves nov sneg poteptajo stroji, poezija. Tudi nekaj takšnih uric smo izkusili. Med 2450 in 3150 metri se ob štirih sedežnicah razprostira deset razkošno širokih prog z božanskimi razgledi - tudi na 3797 metrov visoko najvišjo goro Avstrije Grossglockner, kadar pa ledenik ovije megla (oziroma ko ga biča orkanski veter) pride prav tudi dodatna štirisedežnica ob spodnji postaji gondole.
Na 2800 metrov visoko ležečem naravnem pomolu nad ledenikom je postavljen osrednji sprejemni objekt z ogromno restavracijo, s posebnim nadstropjem, namenjenim prehranjevanju iz nahrbtnikov in z velikimi ogrevanimi garderobami, ki pridejo prav predvsem različnim smučarskim ekipam. Gostinci so prijazni, izbira je pestra, cene pa so nadmorski višini in lepoti objekta primerne, a se da skromno toplo malico z napitkom za 10 evrov na osebo vendarle dobiti. Neznanje nemščine ni ovira, saj so tako na ledeniku kot v dolini turistični delavci z angleščino dovolj spretni za vsakdanjo rabo.
Obisk ledenka Molltal je - nekaj dni po sneženju in v lepem vremenu - vsekakor prijetno doživetje, v polnosti pa tamkajšnja smučišča lahko užijejo predvsem izurjeni smučarji z dovolj kondicije.
IGOR MUŠIČ