Menedžer, a skupnost lahko računa nanj

Tržaški Slovenec Edi Kraus je spoznaval poslovni jezik že kot dijak, saj je delal kot vodič v očetovi turistični agenciji Aurora Viaggi.

V začetku devetdesetih je Kraus vodil eno najpomembnejših privatizacij industrije pri nas. S skupino Bonazzi iz Verone so privatizirali in dokapitalizirali kemijsko-tekstilno podjetja Julon iz Ljubljane, ki sodi pod skupino Aquafil. To je bila zanj dvojna priložnost: kot izvrševalec odločitev in kot podjetnik, saj je v Aquafil vložil lasten kapital.

Prav zaradi dobrih izkušenj v Sloveniji se je Aquafil prelevil v igralca na mednarodnih trgih. Slovenija je tako postala odkočna deska za širitev v ZDA, na Tajsko in Kitajsko.

Leta 2000 je Kraus prevzel vodenje Julona. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo poliamidnih vlaken, namenjenih predvsem proizvodnji talnih oblog. Prihodki Julona v zadnjih letih vztrajno naraščajo, podjetje je leta 2012 imelo 230 milijonov evrov prihodkov in dober milijon čistega dobička.

Inovativen obrat v Ajdovščini

Julon ima kar precej primorskega pridiha; pred leti so kupili tovarno v Senožečah, kjer je 30 zaposlenih, na njihovem poslovnem zemljevidu pa ima pomembno mesto tudi Ajdovščina, kjer je prav tako 30 zaposlenih.

Kraus je skupaj s sodelavci v Ljubljani in Ajdovščini postavil obrata za regeneracijo poliamida. Julon ima tako najbolj inovativno in ekskluzivno proizvodnjo regeneriranega poliamida 6. Stare ribiške mreže, vrvi, tepihi in drugi izdelki iz poliamida oziroma najlona v nekdanji Tekstinini stavbi v Ajdovščini začenjajo svoje novo življenje. To je namreč prva postaja nove linije, na kateri iz odpadnega najlona v Ljubljani izdelujejo ekološki najlon. Iz njega nastajajo različni izdelki. To je edina tovrstna proizvodnja na svetu, tehnologijo pa so razvili v sodelovanju s slovaškimi, nemškimi, slovenskimi, italijanskimi in ameriškimi inženirji.

Od košarke, Kraške ohceti do politike

Edija Krausa ne zanimajo samo posli, energijo vlaga tudi na druga področja. “Sem poslovnež, a delo za skupnost je bilo zame vedno pomembno,” pravi. Sodeloval je pri razvoju košarke, v mladih letih je bil tudi predsednik košarkarskega kluba Jadran. Je tudi predsednik zadruge Naš kras, ki skrbi za muzej Kraška hiša v Repnu in sodeluje pri največji etnografski manifestaciji Slovencev v Italiji - Kraški ohceti.

Slovenski podjetniki iz dežele Furlanije-Julijske krajine so se v preteklosti na Krausa za nasvet večkrat obrnili tudi zaradi njegove vloge v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, ki povezuje slovenske podjetnike iz Furlanije-Julijske krajine. Dolga leta je bil član njegovega predsedstva, en mandat pa je združenje tudi vodil.

Lani je na povabilo tržaškega župana Roberta Cosolinija postal občinski odbornik za gospodarski razvoj. Kraus si prizadeva, da bi mesto dobilo gospodarski zagon in nova delovna mesta: “Rad bi , da bi se Trst odprl in bi v njem zavladal mednarodni duh.”

Edi Kraus velja za umirjenega in preudarnega človeka z občutkom za poslovne odločitve. “Pomembnejši od velikih ciljev so majhni koraki, ki pripeljejo do pomembnih rezultatov,” pravi Edi Kraus, ki ostaja tudi v prihodnje razpet med Trstom, Ljubljano in iskanjem novih tržišč. SR