Nagrajeni najuspešnejši primorski gospodarstveniki o premagovanju krize in sproščanju

Marjan Batagelj, Postojnska jama, Postojna

>Katera je vaša čarobna formula za uspeh?

“Osnovno vodilo pri mojem delu je skladnost misli, besed in dejanj. Stvari, ki se je lotim, se lotim zelo predano. Najprej analiziram stanje na določenem področju, ocenim prednosti ali slabosti produkta ali storitve, potem pa vse svoje misli osredotočim v delo. Tako sem sedaj povsem predan Postojnski jami. Treh stvari naenkrat ne znam in tudi nočem delati. Kar pa zadeva uspeh pri delu, je tako videti le skozi oči opazovalca. Zame je tudi uspeh vedno šele začetek nove poti in možnosti, da bi lahko bilo še bolje. Uspeh zame nima dokončne oblike, temveč je to povsem nedefinirano stanje. Sam s svojim delom nikoli nisem tako zadovoljen, da bi ne želel stvari narediti še bolje. To me tudi žene naprej in me dela drugačnega od drugih.”

>Kako dolg je vaš delovni dan?

“Začne se ob pol osmih; uradni del delovnega dne, ko sem vsem na voljo, pa se le redko konča pred peto uro. Sledi tisti del dneva, ko lahko v miru temeljito premislim stvari. Zato je moj delovni dan zelo dolg, delovni teden pa traja vseh sedem dni. Seveda se ne pritožujem nad kakovostjo svojega življenja, očitno imam sposobnost hitre regeneracije.”

>Si torej nosite delo tudi domov?

“Moje zasebno življenje in moje delo je eno in isto. Ni važno, ali gre za Postojnsko jamo ali nepremičnine; dela preprosto ne morem ločiti od svojega življenja.”

>Ali tudi med dopustom spremljate dogajanje v podjetju?

“Informacijska tehnologija mi omogoča, da sem lahko nenehno v polnem stiku s podjetjem. Postojnsko jamo še spoznavam in ker smo razvili enega najsodobnejših načinov ticketinga in elektronske komunikacije, sem lahko nenehno v kontaktu s podjetjem. Sicer pa se sploh ne spomnim, kdaj sem bil zadnjič na dopustu polnih 14 dni! Pravijo, da začneš počasi pozabljati na službo šele po prvem tednu dopusta. Letos bom to preizkusil, in če to drži, bom začel to tudi redno izvajati. Menda je dopust dober tudi za zdravje ...”

>Katera vaša osebnostna lastnost vam najbolj pomaga pri vodenju?

“Sem zelo dosleden in načelen, vedno težim k visoki stopnji pravičnosti in pravilnosti, od tega ne odstopam. Četudi je včasih hudo nekomu reči, da ne dela prav in da s tem škodi sodelavcem in gostom, bom to vedno odkrito povedal in pri tem ne bom nikoli popuščal. V nasprotnem primeru se lahko kaj hitro zabriše bistva dela, to pa sta red in disciplina. Brez teh ne moreš razvijati ne ustvarjalnosti ne dobrih odnosov v kolektivu, temveč gre vse malo po domače - to pa ni profesionalno.”

>Kako spodbujate zaposlene k večji učinkovitosti?

“Pri nas gradimo izredno zahteven, a zelo transparenten sistem, v katerem se bo prav vsak zaposlenec našel v svoji uspešnosti in učinkovitosti. Preprosto rečeno, naj bi sistem omogočil, da bi vsak, ki bi ugasnil luč za seboj, dobil občutek, da je s tem pripomogel k uspešnosti podjetja. Če bomo sistem, ki ga gradimo, uresničili vsaj 70-odstotno, bo povezanost kolektiva bistveno večja. Vsak posameznik si globoko v sebi že po defoltu želi, da bi bil uspešen, spoštovan in opažen. Če njegovega truda ne opaziš, lahko postane apatičen, nezadovoljen, ravnodušen, kar je slaba popotnica za podjetje. Seveda pa je treba uspešnost tudi nagraditi.”

>Tudi z udeležbo delavcev pri dobičku?

“Udeležba pri dobičku pomeni nagrajevanje za rezultat, ki smo ga dosegli kot skupina, kot podjetje. Odkar sem pri Postojnski jami, smo redno izplačevali božičnico - to je bila nagrada za uspešno delo. Pri tem se trudimo, da bi tako pri božičnici kot pri trinajsti plači postavili jasna merila, kaj se nagrajuje v sorazmernem deležu med udeleženci. Pri prvem gre za individualno uspešnost, pri drugem pa za kolektivnega.”

> Katere spremembe bi bile v tem trenutku najpomembnejše za razbremenitev gospodarstva?

“Na prvem mestu je delovno-pravna zakonodaja. Vsi, ki delamo v gospodarstvu, od malih do srednjih in velikih podjetnikov, čutimo veliko potrebo po svobodi. Svoboda pa pomeni, da lahko hitro reagiraš, da zaščitiš osnovni interes gospodarske družbe, to pa sta njen obstoj in uspešnost. Zdajšnja zakonodaja je zelo birokratska in je zbir neštetih pravic iz prejšnjega družbeno-ekonomskega sistema, nadgrajenih v novem sistemu. V tem smo pravi fenomen. Po drugi strani pa nimamo dovolj svobode, da bi se lahko ustrezno odzivali na spremembe. Ko tujcem razlagam vse pravice, ki jih moramo upoštevati, se zgrozijo in kar ne morejo verjeti, kako sploh poslujemo. S tem nam tudi jasno povedo, da smo zanje povsem nezanimivi. Prvi koraki vlade glede nižanje davkov iz dobička, investicijskih olajšav in olajšav za razvojne projekte in raziskave so dober znak. Najpomembnejša pa je fleksibilnost trga delovne sile; šele na drugem mestu sledi pokojninska reforma. Potrebne so strukturne reforme, ki bodo globinsko spremenile razmerja v družbi. Drugo sporočilo vladi pa je: manj prava, manj zakonodaje in večja transparentnost zakonov, ki jih že imamo.”

> Kako pomembna je socialna kapica?

Socialna kapica pomeni, da država veliko vlaga v šolstvo in želi izobraženi kader zadržati v Sloveniji. Če je davčna obremenitev tega kadra prevelika, bo odšel v tujino. Vsakega zanima, kaj dobi v denarnico, ne pa koliko je plačanih prispevkov. Za državo pa socialna kapica pomeni tudi to, da bodo ljudje z višjimi dohodki tudi več trošili in s tem pripomogli k oživljanju nacionalnega gospodarstva. Če ne bo potrošnje, od česa bomo sploh živeli, od česa bomo služili? Ko pravimo, da moramo varčevati, je treba med ukrepe vključiti tudi take - in socialna kapica na neki način to je - ki bodo spodbujali k potrošnji v okolju, kjer posamezniki živijo. Če bomo dobro plačali svoje delavce, bodo več trošili. To je logičen krog proizvodnje in potrošnje. Socialna kapica predvideva prav to, da obdržimo strokovnjake, ki bodo poleg znanja v okolje prinesli tudi ve>čjo potrošnjo.”

>Kako bi reagirali na korupcijo, če bi jo zaznali v svojem okolju?

“Niti milisekunde si ne bi pomišljal, da je ne bi preprečil. Javnosti je treba vedno znova zelo jasno posredovati sporočilo o pomenu etičnosti in moralnosti, o katerih je tako veliko govora. Pa ne le kot obsodbo, temveč kot glasno razgaljanje posameznih primerov. Zame je bila čisto navadna korupcija že izplačevanje provizij, kar je bila pred približno 15 leti skoraj že praksa, nihče pa tega ni zaznaval kot korupcijo. Tudi meni se je zgodilo, da so zahtevali plačilo provizije, da bi lahko prišel do dela. Sam sem že takrat za vse večne čase razčistil s pojmoma korupcije in podkupovanja. Svoji okolici pa že s svojim obnašanjem sporočam, da priznavam samo zakonit posel, nič drugega. Je pa res, da nekateri ljudje že s svojim načinom obnašanja dajo vedeti, da bi se radi vključili v korupcijske mreže ali da bi bili pripravljeni sprejeti podkupnino. Korupcija ima zato dva obraza.”

>Kako se sproščate po napornem tednu?

Zame je pomembno gibanje, če je le mogoče vsak dan. Podobno kot se lotevam svojega dela, se tudi rekreacije. Tečem trideset ali štirideset kilometrov vsak teden, pogosto grem na Lovrenc, enkrat tedensko igram košarko. Brez tega ne bi preživel. Če nisi v dobri fizični kondiciji, če ne opraviš te tekaške meditacije, ne vzdržiš tega delovnega ritma. Sam brez športa verjetno ne bi zmogel vseh naporov in izzivov, ki jih terja moje delo.”

Aleksander Lemut, Fama, Vipava

>Katera je čarobna formula za vaš uspeh?

“Če imaš dobro ekipo, potem je vodenje podjetja 'mala malica'. In v Fami imamo odlično ekipo! Vztrajno jo gradimo vseh 21 let obstoja podjetja. Pri tem ne gre le za ožjo ekipo, omejeno na upravo, temveč tudi za ekipe v poslovnih enotah. Prepričan sem, da so zaposleni naša največja primerjalna prednost pred konkurenco in temelj našega preživetja na trgu. Za kupca vedno najdejo tudi prijazno besedo in kanček ljubeznivosti, kar v tej krizi še kako pogrešamo.”

>Koliko ur dnevno prebijete v službi?

“Preveč! Čez palec bi rekel okoli 300 ur mesečno. Dan redno začenjam ob 7. uri, na kavici z sodelavci v veleprodaji. To je obenem tudi operativni dogovor o aktivnostih tega dneva. Običajno pa se delovni dan konča v pisarni na upravi podjetja okoli 18. ure popoldan.”

>Si nosite kdaj delo domov?

“Žal prepogosto! Običajno po TV dnevniku še kakšno urico ali dve odgovarjam na elektronsko pošto, pišem ponudbe ali pa likvidiram stroškovne račune. To je običajno tudi čas za strankarsko delo. Že šest let sem namreč glavni tajnik Zveze za Primorsko. Nato je čas za kakšen dober film, sledi pa optimalnih šest ur in pol spanja. V šali večkrat rečem, da je miren in trden spanec eno od mojih največjih bogastev. Da, še vedno lahko skrbi kar odmislim.”

>Ali spremljate dogajanje v podjetju tudi med dopustom?

“Običajno le s kratkimi telefonskimi razgovori z najbližjimi sodelavci. Pa tudi oni me ne kličejo, če res ni nujno potrebno. Sedaj je tudi že redna praksa, da je med mojo odsotnostjo motiviranost v kolektivu še večja, tako da sem na dopustu lahko popolnoma miren.”

>Katera osebnostna lastnost vam najbolj pomaga pri vodenju?

“Verjetno trma in nepopustljivost. Pa tudi neomajno prepričanje, da ni brezizhodnih situacij in nerešljivih problemov. Le dovolj vztrajno moraš iskati izhode in rešitve. V praksi pa se to kaže v tem, da vztrajamo v neenaki tekmi s tremi domačimi trgovskimi verigami in tremi tujimi diskonterji.”

>Kako spodbujate zaposlene k večji učinkovitosti?

“Naše podjetje jemljem kot veliko družino. Zavestno se trudim, da je pohval zaposlenim bistveno več kot kritik. Na spontan način nam je uspelo razviti zdravo tekmovalnost med enotami. To pa podpiramo z stimulativno lestvico, ki se konča pri 25 odstotkih, kar je bistveno več kot pri konkurenci. Verjamem, da naši zaposleni ne prihajajo na delo s 'kamnom na duši, kot pravimo.”

> Ste že razmišljali o udeležbi delavcev pri dobičku?

“Glede na naravo našega podjetja ustvarjanje dobička ni naša prioriteta. Tudi lastniki podjetja si ga v dvajsetih letih še nikoli nismo razdelili. Bi si pa vsekakor želel, da bi bilo pozitivnega rezultata več, saj bi tako lahko uresničili več naših načrtov.”

>S katerimi ukrepi bi vlada najbolje in najhitreje razbremenila gospodarstvo?

“Vsak bi rekel z nižjimi davki in prispevki. Mene pa žuli nekaj drugega. Bistveno prevelik državni birokratski aparat neusmiljeno bruha vedno nove zakone in predpise, ki prinašajo predvsem nepotrebno in brezplodno administriranje. Običajno so mnogi predpisi še plod lobistov, ki nas nato preko koncesij neusmiljeno odirajo. Nujna je takojšnja deregulacija, to je ukinitev vsaj polovice povsem nepotrebnih predpisov in temeljito očiščenje njihove druge polovice. Ostane naj le vsebinska in nujna regulativa. Gre za velik prihranek, ki posredno pomeni povečanje naše konkurenčnosti.”

>Kaj menite o napovedani uvedbi socialne kapice?

“Glede tega sem na strani sindikatov in je ne podpiram. Si pa tudi izplačujem tako plačo, da osebno ne bi imel nobene koristi od nje. Bistveno vprašanje pa je, ali bo nova vlada uspela takoj pognati nov investicijski cikel in odpraviti kreditni krč. Gospodarska rast in odpiranje novih delovnih mest je namreč edina prava rešitev. Bistveno preveč časa in moči porabimo v razpravah, kako razdeliti in porabiti 'revščino', ki jo trenutno ustvarimo. Iščimo torej rešitve, kako ustvariti več!”

>Kaj bi storili, če bi v svojem okolju zaznali korupcijo?

“Smo dejavnost, ki je sestavljena iz na sto tisoče majhnih poslov, pa tudi v praksi je to nemogoče, saj imamo v celoti zaprt kodni sistem in ne razpolagamo prosto z gotovino. Bi bil pa zelo prizadet, če bi prišlo pri nas do podkupovanja. Za takega človeka pri nas ne bi bilo več delovnega mesta.”

>Kako se sproščate po težavnem dnevu? Na kateri šport prisegate?

“V sebi imam prirojeno ljubezen do zemlje. Dolga leta smo imeli skoraj dva hektara velik sadovnjak, ki pa smo ga morali zaradi obilice dela v podjetju na žalost opustiti. Ostala pa sta večji sadovnjak in vrt okoli hiše in ni večjega užitka od pobiranja lastnega pridelka zelenjave ali trganja sadežev neposredno z drevesa. Prav tako me neverjetno sproščata voda in plavanje. Na dopustu zato vsaj trikrat na dan odplavam po pol ure ali več. še raje pa imam smučanje. Verjetno zato, ker to pomeni obenem tudi dopust z vso družino. Smo kar dobri smučarji in res uživamo skupaj v strminah. To je tudi pravi 'podjetniški' šport, saj terja fizični napor na svežem zraku in popolno osredotočenost na progo. Takrat se baterije najlepše polnijo.”

Tadej Milharčič, Kyma, Sežana

> Katero je vaše čarobna formula za uspeh pri vodenju podjetja?

“V iniciativi za Gospodarstvenika Primorske se po mojem mnenju preveč poudarja vloga posameznika, pa naj si bo to vodja ali kateri od zaposlenih. Uspeh našega podjetja pa v prvi vrsti izvira iz mladega kadra, ki je sposoben in motiviran dokazati sebi in vsem drugim v industriji, da smo najboljši. Smo specializirani v proizvodnji visokotehnološkega izdelka, za katerega na trgu kljub povpraševanju ni velike konkurence. Imamo močno podporo partnerjev, tržaškega sinhrotrona ter podjetji Cosylab in Euromisure, ki so nam zagotovili začetni posel ter prispevali znanje in denar, sedaj pa nam nudijo tudi svoje proizvodne kapacitete. Rastemo v okviru Inkubatorja Sežana, ki razume naše potrebe in nam ponuja odlične pogoje za delo. Nenazadnje pa je za naš uspeh ključnega pomena tudi dejstvo, da že od samega začetka vlagamo ogromno časa v razvoj lastnih tehničnih in organizacijskih znanj, kakršnih konkurenca očitno še nima.”

> Koliko ur dnevno prebijete v službi?

“Svoje delo žal redko končam v osmih urah. V povprečju prebijem v službi kakšno uro ali dve več.”

>Si nosite delo tudi domov?

“Ne, dela ne nosim domov oziroma se to zgodi zelo redko. Prav zaradi tega raje podaljšam delovni dan. Doma je družina, ki je že tako prikrajšana za moj čas. Veliko teže pa pustim v službi skrbi. Žal še nisem izumil 'skrbi-tesnega' predala.”

>Spremljate delo v podjetju tudi med dopustom?

“Med dopustom skušam stvari prepustiti sodelavcem. Nekajkrat na teden se sicer po telefonu pozanimam, včasih me sodelavci (če je res nujno) pokličejo kar sami, a nekako vendarle uspem preživeti dopust, tako kot se spodobi. Se pa precej teže za dopust sploh odločim. Zelo nerad načrtujem svojo odsotnost od dela za več mesecev vnaprej, saj to neizogibno vpliva na proces dela. V kolektivu nas je malo in imamo zelo raznolike zadolžitve, zato se odsotnost prav vsakega od zaposlenih zelo pozna.”

>Katera osebnostna lastnost vam najbolj pomaga pri vodenju?

“Svoje osebnostne lastnosti je vedno najteže opredeliti. Veliko lahko prebereš o receptih za uspešno timsko vodenje, na koncu pa moraš ugotoviti, da v življenju najbolj potrebuješ zdravo kmečko pamet oziroma razum. Zato takih priročnikov ne berem več. Najslabše je namreč prilagajati svoje osebnostne lastnosti vlogam, ki naj bi jih odigral. V praksi se tudi izkaže, da je ljudi bolje povezovati kot voditi. Sicer pa gre razlog za slabše opravljeno delo največkrat iskati v pomanjkljivi komunikaciji.”

>Kako spodbujate zaposlene k večji učinkovitosti?

“Čeprav sem po naravi impulziven, imam zelo sproščen odnos do sodelavcev. Tudi sicer je vzdušje v našem podjetju temu ustrezno. O motivaciji sodelavcev nikoli ne dvomim, k večji učinkovitosti pa jih poskušam spodbuditi s konkretnimi praktičnimi nasveti.”

>Ste že razmišljali o udeležbi delavcev pri dobičku?

“Ne. Smo še zelo mlado podjetje, ki zaposlenim za zdaj zagotavlja kvalitetno delovno okolje in pošteno plačilo za njihovo delo. Menim, da je to dovolj. Prezgodaj je, da bi se ukvarjali z razdeljevanjem dobička. Kar ustvarimo, mora ostati v podjetju. Gospodarnost v podjetju ni nič drugačna kot na osebni ravni ali v družini. Vedno je potrebno misliti na jutri. Za podjetje je najpomembnejše, da ustvarjeni dobiček vlaga v nadaljnji razvoj. Sklepam, da se vsi v podjetju tega zavedamo. Idej nam ne manjka, pravzaprav jih imamo še preveč. Če pa hočeš biti čez pet let še konkurenčen, moraš že danes stopati korak pred svojimi tekmeci.”

>S katerimi ukrepi bi vlada najbolje in najhitreje razbremenila gospodarstvo?

“Stroški dela so v Sloveniji previsoki. Četudi naši osebni dohodki še vedno zaostajajo za Evropo, nismo več konkurenčni. Slovenija je pretežno odvisna od tujih trgov in za lažji prodor nanje potrebujemo strateške povezave s tujimi partnerji, ki bi nam odpirali vrata v svet. Kot gospodarstvo še nimamo takih referenc, da bi tuji investitorji preprosto želeli sodelovati z nami. Zato moramo biti najprej konkurenčni, potem se šele lahko dokazujemo z briljantnostjo. Za tujca, ki naše dežele ne pozna dovolj dobro, pa postajajo investicije pri nas preprosto preveč tvegane.”

> Kaj menite o napovedani uvedbi socialne kapice?

“Prispevki za plače so previsoki, to je jasno. Morda bi socialna kapica imela pozitiven vpliv na gospodarstvo, ker bi delodajalca razbremenila stroškov ravno za bolj usposobljene kadre, ki ustvarjajo dodano vrednost in so za razvoj podjetja zelo pomembni, a roko na srce, ta kapica ni prav nič socialna. Ta ukrep je tudi nekoliko v nasprotju z razumevanjem socialne države, torej zasluži vsaj drugo ime. A dejstvo ostaja, država potrebuje denar, obenem pa mora spodbuditi gospodarstvo. Nisem strokovnjak in ne vem, kakšni bi bili realni učinki uvedbe takega ukrepa. Mislim pa, da bi bilo potrebno znižati stroške za zaposlitev mladih, usposobljenih kadrov z visokim potencialom, ki trenutno ne dobijo službe (in so tako strošek za države), ker so za delodajalce preprosto predragi. Namen in razumevanje takega ukrepa ne sme biti v zviševanje plač za to kategorijo delavcev (to bi bilo nepošteno do tistih, ki imajo že sedaj prenizke dohodke), pač pa v zniževanje stroškov za delodajalca, ki si bo zato lahko privoščil tako dragoceno delovno silo.”

> Kaj bi storili, če bi v svojem okolju zaznali korupcijo?

“Odpraviti s korupcijo ni pomembno zaradi tistih, ki so bili vanjo vpleteni, pač pa zaradi vseh drugih, ki se potem sprašujejo, ali je še vredno vztrajati pri moralni in načelni drži. Ne vem točno, kaj bi storil, če bi zaznal nečedne posle v podjetju, zagotovo pa ne bi ostal križem rok. Menim, da je ohranjanje moralne higiene izredno pomembno, tako v podjetjih kot širše v družbi. Škodljivo se mi zdi, da se danes za vse nečedne posle, ki so se v naši državi zgodili v preteklosti, preprosto reče, da nima smisla iskati pravice, češ da je škoda že narejena in preganjanje krivcev ne bi spremenilo stanja v naši državi. Morda res ne, a če bi se to zgodilo še pravi čas, bi danes ljudem laže rekli, naj zategnejo pasove, da bi skupaj reševali nastalo situacijo.”

>Kako se sproščate po težavnem dnevu? Na kateri šport prisegate?

“Ko sem bil nekoliko mlajši, sem bil zaljubljen v jadranje na deski. Žal sem moral šport opustiti, ker se moraš pri tem športu prilagajati vremenskim razmeram. Za kaj takega pa danes nimam časa. Poleg tega sem odkril, da je za sprostitev še najboljši umirjen večerni tek.”

VIDA G. POSINKOVIĆ

Marjan BatageljLeo Caharija

Tadej MilharčičLeo Caharija