Naj se zemlja ne premakne

Geološka sestava tal je tista, ki določa naravno oblikovanost terena in tudi pojave, zaradi katerih je lahko raba prostora omejena. Če teh danosti ne upoštevamo ali ne poznamo dovolj dobro, nas posledice lahko presenetijo. Med njimi so tudi plazovi.

Preprečiti je lažje (in ceneje) kot zdraviti

Sanacija stanovanjskih in gospodarskih objektov na plazovitih območjih je zahtevna in draga, kmetijskih zemljišč, ki jih prizadene plazenje, pa pogosto niti ne saniramo.

Že zgrajenih stanovanjskih in gospodarskih objektov pred plazovi ne moremo učinkovito zaščititi. Pri splazitvi lahko varujemo le ogroženi objekt ali pa skušamo ustaviti drsenje celotnega plazu. Oboje je zaradi tehničnih in ekonomskih razlogov večkrat težko izvedljivo.

Zato je priporočljivo, da že pred gradnjo in drugimi posegi v pobočja izvedemo zaščito pred plazenjem. To pomeni, da posegamo v tla na način, ki je na tem območju najmanj invaziven, ali pa se potencialno plazovitemu območju skušamo izogniti. Za takšno preventivo strokovnjaki s tega področja potrebujejo dovolj podatkov o obravnavanem območju.

Strokovnjak ali ljudski glas

Plazovi nastanejo zaradi na ravnih procesov in tudi zaradi posegov človeka v naravo. Pred pojavom plazenja se ne moremo zaščititi, lahko pa se jim pri gradnji izognemo. Če pri odločitvah ni vključen strokovnjak, velja upoštevati osnovno načelo, da se ne gradi na območju, za katerega domačini vedo, da je nekoč že zdrsnilo. V vsakem primeru pa vsak vkop v pobočje ali nasipavanje na njem porušita naravno ravnovesje in sprožita splazitev slojev, ki prekrivajo hribinsko podlago.

Kjer pa bi se zaradi posegov v pobočje utegnil sprožili plaz, lahko predvidimo geotehnične ukrepe, ki gradnjo stanovanj skega ali gospodarskega objekta seveda podražijo.

Obstaja vrsta primernih ukrepov in konstrukcij, a izbrati in dimenzionirati jih mora za to usposobljen strokovnjak ali skupina strokovnjakov.

Začnemo pri temeljih

Temeljenje stanovanjskega ali gospodarskega objekta naj bo po celotnem tlorisu enako. Urediti je treba odvodnjavanja zalednih, površinskih in meteornih voda, to pomeni, da je treba poskrbeti za zajem teh voda in njihovo nadzorovano odvajanje v kanalizacijo ali bližnji vodotok, morda tudi z razpršenim iztokom na območje, kjer ni nevarnosti za povzročitev splazitve.

Vkopne in nasipne brežine je treba urediti v stabilne naklone, ki jih pogojuje geološka sestava tal, v katera posegamo. Ni dobro pretiravati z globino vkopa in višino nasipa. Če je oblikovanost terena takšna, da gradnja objekta brez globokih vkopov in visokih nasipov ni možna, je potrebno zagotoviti opiranje zaledja objekta ali nasutja pred objektom. Za ta na men si pomagamo z opornimi in podpornimi konstrukcijami različnih tipov od kamnitih zložb do betonskih ali armirano betonskih zidov ali pa celo pilotnih sten, ki pa morajo biti ustrezno dimenzionirane in kakovostno izvedene.

Ogroženost posameznega območja zaradi plazov in s tem nujnost drugih ukrepov za željen gradbeni poseg ali pa celo neprimernost za gradnjo lahko presodi le skupina strokovnjakov na podlagi podat kov o geološki sestavi tal in o geomehanskih karakteristikah.

Zemljevid ogroženosti

Vsaka slovenska občina potrebuje karto ogroženih območij, ki bi služila za določanje pogojev gradnje ali za prepoved gradnje na najbolj ogroženih območjih. Nekatere občine pred izdajo gradbene ga dovoljenja za nov objekt od investitorja že zahtevajo geomehansko poročilo, ki lahko opozori tudi na nevarnost pred splazitvijo za posamezni objekt.

Pri izdelavi kart ogroženih območij naj bi npr. zemljišča raz delili v pet razredov ogroženosti zaradi zemeljskih plazov. V območju najvišje ogroženosti bi novogradnje preprosto prepovedali, za obstoječe objekte pa bi pripravili analizo možnih zaščitnih ukrepov.

V območja srednje do manjše ogroženosti bi sodila zemljišča, kjer bi bili potrebni večji ali manjši zaščitni ukrepi v smislu posega v zemljišča. V zadnjo kategorijo bi se uvrstila območja, ki po dosedanjem poznavanju pred plazovi niso ogrožena in na katerih pred samo gradnjo ne bi bilo potrebno izvesti nobenih posegov. Uvrstitev v enega od teh razredov bi narekovala pripadajoče pogoje za gradnjo, ki bi jih lahko predpisali ob izdaji gradbenega dovoljenja.

Na osnovi kart ogroženosti s plazovi pa tudi s kartami ogroženosti z drugimi naravnimi pojavi (potres, poplave, ..) bi že laik lahko ocenil, kako varno in cenovno ugodno je posegati na neko območje.

Takšne karte ogroženosti so seveda le osnova, ki opozori na možne nevarnosti. Te je po gosto mogoče obvladati z ukrepi pri gradnji, ki pa naj jih predpišejo strokovnjaki. V zvezi z ogroženostjo s plazovi to po meni, da geologi in geomehaniki na konkretni lokaciji opra vijo podroben pregled lokacije in vplivne okolice ter pridobijo podatke o sestavi in mehanskih lastnostih tal s terenskimi in laboratorijskimi preiskavami.

Paziti na vodo in opazovati premike

Lastnikom že obstoječih stavb in zemljišč za zmanjšanje ne varnosti plazov vseeno priporočamo naslednje ukrepe.

Treba je preprečevati zastajanje večjih količin vode na posamezni lokaciji. Zato je potrebno vsakoletno čiščenje žlebov, strešnih odtokov, jaškov ter odtočnih jarkov, ob morebitni odstranitvi vegetacije s pobočij jo je treba nemudoma nadomestiti z novo zasaditvijo, na strmejših pobočjih je do voljeno izvajati le minimalne vkope in nasipe.

Vedno pa velja, da je treba nemudoma vsako splazitev prijaviti lokalnim oblastem in pri obsežnejših plazenjih vključiti tudi geologa ali geomehanika.

DUŠANKA BROŽIČ, JURIJ SKOK