Navidezni prihranki pri obnovi nas utegnejo drago stati

Prvi ukrepi pri poplavah, ko življenje ni več ogroženo, je od klop vseh inštalacij (voda, elek trika, plin itd.), šele nato pričnemo s črpanjem vode in izdelavo fotodokumentacije. Vodo, kontaminirano z gorivi ali fekalijami, naj izčrpajo za to usposobljene strokovne službe. Pri grobem čiščenju odstranimo naplavine, vse pohištvo in poškodovane elemente (tlaki, ometi, mavčno-kartonske plošče, toplotno izolacijo) in stanje, npr. zaradi zavarovalnice, znova dokumentiramo.

Odločitev, kaj ohraniti

Nato ocenimo resnost poškodb in nastalo škodo ter sprejmemo odločitev o načinu sušenja in smiselnosti ohranjanja dotrajanih in neustrezno zasnovanih elementov stavbe, ob upoštevanju zmožnosti financiranja celovite sanacije. Dotrajane in neustrezno zasnovane tlake odstranimo, ravno tako omete. Posebej problematične so montažne stav be, kjer je treba les čim prej osušiti, odstraniti mavčno-kartonske plošče in vso toplotno izolacijo (steklena ali kamena volna, celulozna vlakna).

Smiselno je preveriti tudi stanje nosilne konstrukcije, trdnost materialov v nosilnem zidovju in stropnih konstrukcijah ter morebitne nove konstrukcijske razpoke. Preveriti je treba tudi stanje posod za gorivo, jih po potrebi primerno sidrati in sprejetI ostale tehnične ukrepe.

Vlaga se vzpenja po zidovih

Pri poplavah so prostori za daljše obdobje zaliti z vodo, zato so konstrukcije tlakov in zidov praktično nasičene z vo do. Zaradi kapilarnega vleka so zidovi lahko navlaženi tudi pol metra nad najvišjim nivojem vode.

Količina vode v konstrukcijah je različna. Nasičena vlaga v opečnem zidu znaša od 20 do 25 odstotkov glede na maso zidu, kar pri zidu debeline 30 cm lahko pomeni tudi 100 litrov vode na kubični meter zidu. Betonski elementi vpijejo od 10 do 12 odstotkov vode glede na težo, kar pomeni, da bo v pet centimetrov debelem estrihu od 12 do 15 litrov vode na kvadratni meter.

Iz tega lahko izračunamo, da je v prostoru velikosti 20 m2, za litem do višine pol metra z vodo, lahko kar 3500 litrov dodatne vlage. To pomeni, da je treba iz prostora odvesti vsaj 2000 litrov vode, preden je sploh priporočljivo pristopiti k sanaciji.

Naravno in prisilno sušenje

S sušenjem pričnemo takoj, ko očistimo prostore in odstranimo poškodovane elemente. Pri naravnem sušenju, ki je dokaj počasno, notranjost intenzivno ogrevamo in večkrat dnevno zračimo s prepihom. Pri takem sušenju se masivni zid debeline 30 do 40 cm suši vsaj 4 do 6 mesecev, odvisno od intenzivnosti sušenja in tudi od letnega časa.

Hitrejši in učinkovitejši sistem je umetno ali prisilno izsuševanje s kondenzacijskimi razvlaževalniki zraka. Od teh lahko vsak ob ustreznem ogrevanju iz zidov in tlakov odvzame 50 do 70 litrov vode na dan. S takim prisilnim sušenjem se lahko po izkušnjah nosilno zidovje izsuši v 10 do 14 dneh. Vodo iz sloja talne toplotne izolacije lahko specializirane ekipe najhitreje izsušijo tako, da strojno vpihujejo vroč zrak preko izvedenih vrtin s premerom 60 mm na razdalji približno en meter.

Z mislijo na naslednje poplave

Na območjih, kjer je zalitje možno pričakovati v presledkih od petih do desetih let, sanacijo načrtujemo tako, da bo škoda ob naslednjih poplavah čim manjša ter preučimo možnosti drugih preventivnih ukrepov (nasipi, visoki armirano betonski ograjni zidovi). V takem primeru uporabimo za omete in tlake čim manj vodovpojne materiale in v takih prostorih nimamo drage opre me ali predvidimo prostor za začasno hranjenje. Tudi zasnova tlakov naj bo čim preprostejša.

S sanacijo tlakov pri novejših stavbah pričnemo takoj, ko smo jih izsušili. Ko vgrajujemo leseno talno oblogo vsebnost vlage ne sme biti večja od treh odstotkov. Pri starejših stav bah, pri katerih je vgrajena kamena volna, je najbolj smiselno odstraniti tlake do hidroizolacije, ki jo po potrebi obnovimo.

Pri tem ne odstranjujemo ob stoječih bitumenskih trakov, čeprav so dotrajani. Nato vgradimo vsaj osem centimetrov debel sloj izolacije iz ekstrudiranega polistirena, položimo polietilensko folijo in izvedemo armirani estrih iz hitro sušečega betona ter talno oblogo.

Pri sanaciji zidov bodimo temeljiti

Pred sanacijo zidov odstrani mo vse poškodovane omete in izkustveno ocenimo trdnost gradiv v zidovju. Če ugotovimo vidne globinske poškodbe, se posvetujmo s strokovnjakom. Taka območja je včasih potrebno tudi prezidati, razpoke injektirati ali celo izvesti še druge utrditvene posege.

Omete odstranimo pol metra nad vidno mejo poškodb. Tu so običajno kontaminirani z vodotopnimi solmi, ki kasneje v času kristalizacije ponovno povzročajo propadanje ometov in opleskov. Nadomestni ometi naj bodo hidrofobni, ker so tako manj vodovpojni.

Pri manj ali le lokalno poškodovanih ometih umazanijo in lokalno poškodovana mesta očistimo s krpo ali gobo in sirkovo ščetko, namočeno v gospodinjski detergent. Nato naj se ometi osušijo do vlage, ki masno ne bo presegala petih odstotkov.

Poškodovana območja globi ne približno treh do pet milimetrov nato izravnamo z ustreznimi izravnalnimi masami. Končne opleske izvedemo z barvami, ki so primerne za še deloma vlažne površine.

Mavec ne zdrži

Pri sušenju sten montažnih stavb moramo biti zelo do sledni, da kasneje ne pride do pojava lesne gobe in plesni. Mavčno-kartonske plošče in toplotna izolacija so običajno ob daljši izpostavljenosti vode tako poškodovani, da jih je treba zamenjati. Mavčno-kartonske plošče moramo odrezati deset centimetrov nad me jo vlage. Zgornje sloje toplotne izolacije stabiliziramo s fizično oporo in šele nato vgradimo nadomestno spodnjo izolacijo.

Še prej tako odprto steno iz sušimo, leseno konstrukcijo skupaj s tlakom, pred zapiranjem sten lesene nosilne de le premažemo s sredstvi proti lesni gobi. Pred ponovno vgradnjo mavčno-kartonske plošče ne smemo pozabiti polepiti parne zapore.

Zunanja obloga sten običajno ni tako poškodovana, da bi jo bilo treba zamenjati, ampak jo le speremo z vodnim curkom in površino osvežimo z ustreznim opleskom.

Zaradi pogostejših obilnih padavin in z njimi povezanih poplav, moramo posvetiti večjo pozornost protipoplavnim ukrepom. Pri sanaciji pa izbiri ustreznih rešitev, materialov in postopkov izvedbe. Sanacije se je treba lotiti načrtno in strokovno, sicer nas utegnejo na koncu navidezni prihranki drago stati. Najbolje bi seveda bilo, da že pri prostorskem načrtovanju upoštevamo, da poplav na območja niso primerna za poselitev.

JOŽE KOS, NEVA JEJČIČ