O zimskih gumah in manjšini

Zdi se jima, da je inkvizicijsko razpoloženje zasenčilo pomembnejše teme. Komunistu Igorju Kocijančiču ni žal, da se po desetih letih in dveh mandatih umika. Igor Gabrovec pa na listi stranke Slovenska skupnost lovi glasove za svoj drugi mandat. Volitve bodo čez dober teden.

> Sta že zamenja zimske pnevmatike s poletnimi?

Kocijančič: “Jaz nisem nikoli imel zimskih gum.”

Gabrovec: “Jaz pa sem. Po petih letih so mi bile prvič res koristne. Mimogrede: v Italiji so zimske gume ali verige obvezne do srede aprila.”

> Vprašanje je merilo na razkritje, da je nek deželni svetnik zamenjal gume svojega zasebnega avtomobila z denarjem svetniške skupine ...

Kocijančič: “Midva tega nisva.”

Gabrovec: “Še dve taki, in mislim, da bom moral prekiniti pogovor ...”

Kocijančič: “Vsekakor obžalujemo, da so nekateri kolegi to storili.”

> Kako sta sredi zime doživljala izbruh tega škandala?

Kocijančič: “Osebno sem ga z velikim nelagodjem. Ta zadeva je bila medijsko zelo izpostavljena, čeprav je šlo za zanemarljivo stvar v primerjavi z drugimi škandali. Kljub prepričanju, da sem ravnal v skladu s sicer ohlapnim pravilnikom, sem tudi jaz tri tedne živel v bojazni, da bom medijsko izpostavljen. Sem namreč načelnik svoje svetniške skupine. Na srečo me to ni doletelo, ampak priznam, da je bilo obdobje od sredine januarja do sredine februarja zame eno najslabših, kar sem jih kdaj doživel.”

Gabrovec: “Za nobenega kolega ne bom dal roke v ogenj, lahko pa rečem, da so bile napake v glavnem storjene v dobri veri. Za vsakim računom je ime in priimek svetnika, kar pomeni, da ni nihče skrival svojih stroškov.”

> A pri zamenjavi gum za osebno vozilo težko verjamemo, da je šlo za napako v dobri veri ...

Gabrovec: “Meni nikdar ne bi prišlo na misel, da bi zamenjal gume na stroške svetniške skupine. Je pa ta svetnik morda prevozno sredstvo uporabljal v glavnem za službene namene. Zato je po lastni presoji mislil, da je upravičen do povračila stroškov. Tako, kot je že rekel Kocijančič, je veljal zelo ohlapen pravilnik.”

Kocijančič: “Vsa uradna obvestila, ki smo jih dobili od finančne straže, se sklicujejo samo na časnikarska poročila. Vsi spisi državnega pravdništva in računskega sodišča slonijo na tem. Čudno se mi zdi, da je ta afera 'počila' zdaj, tik pred volitvami, medtem ko razprava o privilegijih kaste traja že vsaj deset let. Z zadnjim finančnim zakonom smo med drugim tudi že razpolovili sredstva za svetniške skupine.”

Gabrovec: “Pri teh preiskavah gre tako: sodnik pri pregledu dokumentacije o stroških posameznih svetnikov najde, na primer, račun kosila za deset ljudi. Sodnik ne ve, ali gre za kosilo z desetimi prijatelji ali za kosilo z desetimi javnimi upravitelji, ker pač tega ne piše na računu. Zato je za preiskovalnega sodnika zadeva sporna in hoče, da strošek upravičiš.”

> Menita, da gre za lov na čarovnice ali celo zrežirano stvar?

Kocijančič: “Ne vem. V Lombardiji ali Laziu je šlo za res eklatantne zadeve, tu pa gre v primerjavi z njimi za manj pomembne aspekte. To o gumah je največ, kar se je zgodilo. Našli so na primer račun za nakup detergentov. Ne vem, če je nakupovanje detergentov za uslužbenke in uslužbence svetniških skupin umestno ali ne. A mediji so skonstruirali veliko slabši splošni okvir od dejanskega. En teden so poročali o nakupu neke pištole, kar pa je bilo v resnici brez podlage.”

> Stroški v deželnih svetih so prišli pod drobnogled javnosti in sodstva, ker je izbruhnil velik škandal v deželi Lazio ...

Gabrovec: “V Laziu se je vse začelo. Tam je šlo za stotine in desetine tisoče evrov, ki so jih svetniki trošili brez nobenega dokazila, kot nek dodatek k plači. Na valu tistih razkritij je tudi pri nas dnevnik Il Piccolo pred šestimi meseci začel akcijo, ki je bila bolj marketinška, kot kaj drugega. Sprožil je peticijo Dimezziamoli (razpolovimo jih). Nekaj tisoč ljudi je podpisalo zahtevo, da bi bilo treba tudi v naši deželi razpoloviti število svetovalcev in višino plače. Ta poteza časopisa je prerasla v preveliko stvar. Epilog te akcije so preiskave, ki so se začele z nekimi anonimnimi informacijami. Zdaj je jasno, da so bile predstave javnosti napačne. Spornih je namreč največ nekaj tisoč evrov. Tudi preiskovalni sodnik je najbrž pričakoval, da bo veliko huje. Ni bilo torej tega razsipništva, o katerem govorijo. Nekdanji vodja svetniške skupine Demokratske stranke mi je tudi povedal, da bo naša svetniška skupina vrnila skoraj 500.000 evrov neuporabljenega denarja.”

> Vidva imata torej čisto vest?

Kocijančič: “Da. Glede na to, katera so bila pravila igre, absolutno.”

Gabrovec: “Če bi se lahko vrnil v obdobje izpred petih let, bi se verjetno iz previdnosti ne dotaknil niti enega samega centa. Vsekakor lahkega srca povem, da bom vrnil vsak evro, za katerega bi mi recimo ne uspelo dokazati, da je bil uporabljen tako, kot predvideva pravilnik. Bi dodal še to: o nas pravijo, da služimo pet tisoč evrov na mesec. Če upoštevamo, da nekateri nekaj tisoč evrov prostovoljno namenijo svoji stranki, ne gre za ogromne plače. Nekateri funkcionarji na deželi služijo veliko več. Seveda, mi dobimo bistveno več kot je minimalna pokojnina ali kot je minimalna delavska plača v Sloveniji. A jaz se na primer stalno vozim v Gorico, pa tudi od Milj do Trbiža. Vsake štiri ali vsakih pet dni porabim 100 evrov za bencin.”

> Kako bo ta škandal vplival na deželne volitve?

Kocijančič: “Tako, da bo nagradil Gibanje petih zvezd. Ljudje so na splošno zgubili smisel za to, kar ima prednost. Zdaj mislijo, da so stroški politike temeljni problem. A v resnici vemo, da tudi z revizijo stroškov in z znižanjem prejemkov, začenši s poslansko zbornico in senatom, ne bi rešili krize, ki je prisotna na vseh področjih.”

Gabrovec: “V šali pravim, da je kandidatne liste sestavil preiskovalni sodnik Frezza. Sestava deželnega sveta se bo zelo spremenila. Prenova, ki je sicer hvalevredna, bo prevelika. V deželnem svetu bo zmanjkal element izkušenosti.”

> Ali lahko Grillovo gibanje sedaj celo računa na zmago v Furlaniji Julijski krajini?

Kocijančič: “To bi lahko zanesljiveje rekli, ko ne bi gibanja prevevala trenutna notranja razprava ... Dokler so bili moralizatorsko gibanje, jim je bilo veliko lažje. Z izvolitvijo v parlament pa so spoznali, kako je, ko si pri stvari in ko je treba sprejemati odločitve. Če bi bile deželne volitve takoj po parlamentarnih, bi bilo drugače. Zdaj pa so se pokazala razna protislovja in nedoslednosti znotraj gibanja.”

> Kdo je torej glavni favorit: desnosredinsko zavezništvo guvernerja Renza Tonda, levosredinska koalicija Debore Serracchiani ali Gibanje petih zvezd?

Gabrovec: “Favorita naj bi bila Debora Serracchiani in Renzo Tondo. Razlike bodo vsekakor minimalne. Gibanje petih zvezd je po mojem na tretjem mestu. Opozoril bi še na volilni zakon. Ni drugega kroga, kar pomeni, da zmaga tisti, ki ima že en glas več od ostalih. Če se glasovi tako razpršijo med raznimi strankami, da recimo tudi Bandellijeva lista dobi kakih 10 odstotkov, lahko na volitvah zmagaš že samo z nekaj več kot 30 odstotki. Pred petimi leti te nevarnosti ni bilo, saj sta bila le dva tekmeca.”

> In Tondova zmaga je bila presenečenje, kajne?

Gabrovec: “Ja. A takrat so bile isti dan tudi državne volitve. Berlusconi je bil na vrhu popularnosti, kar je za sabo potegnilo tudi Tonda. Če bi bile deželne volitve z zamikom enega meseca, bi verjetno Illyju uspela ponovna izvolitev.”

Kocijančič: “Ne vem. Tako pravijo zlasti v vrstah Demokratske stranke. Na vsak način ... Objave javnomnenjskih raziskav so zdaj prepovedane. Izhajajoč iz tistih, ki jih naročajo večje stranke, pa vem, da sta na prvem mestu izmenično ali Galluccio (Gibanje petih zvezd) ali Tondo. Stalno pa se ponavlja podatek, da bi bila Serracchianijeva tretja. Četrtega kandidata Bandellija uvrščajo v razpon med šestimi in osmimi odstotki.”

> Kaj sta pričakovala pred petimi leti?

Kocijančič: “Zmago ...”

> No, po volitvah, ko vama je postalo jasno, da boste svetniki levosredinskega zavezništva sedeli v opoziciji ...

Kocijančič: “Pričakoval sem, da bo ta večina imelo vizijo razvoja dežele, medtem ko je vse ostalo pri mantri o znižanju dolga. V bistvu je ta koalicija samo sistematično razgrajevala, kar smo uresničili v prejšnji zakonodajni dobi: zakon o socialnem varstvu, zakon o temeljnem dohodku, zakon za integracijo priseljencev ...”

> Drži, kar pravijo nekateri vidni predstavniki Slovencev v Italiji, da je bila Tondova vlada neobčutljiva za potrebe slovenske narodne skupnosti?

Gabrovec: “Ta vlada je bila po mojem neobčutljiva do problemov vseh štirih manjšin. Paradoksalno tudi do furlanske jezikovne skupnosti, ki šteje vsaj pol milijona prebivalcev in je zato skoraj večinska skupnost v tej deželi. Sploh je bila ta vlada premalo občutljiva za vse, kar predstavlja večkulturnost in večjezičnost tega prostora. Nobenih investicij ni bilo na tem področju. Alibi je seveda gospodarska kriza. V resnici so rezali to, kar za njih ni prioriteta, kvečjemu nek dodatek.”

> Toda ni za vse težave slovenske manjšine kriv denar. Vidva sta pred dobrim letom jasno rekla, da manjšina potrebuje organ, ki bi sprejemal strateške odločitve. Napovedala sta, da bosta na osnovi peticije društva Edinost predlagala zakon o volitvah v manjšini, s čimer bi nastal nek manjšinski parlament. S tem predlogom sta začela zelo odločno. Kje se je potem zataknilo?

Kocijančič: “Midva sva omenjeno peticijo vsekakor vzela le kot zasnovo in iskala primerno soglasje v manjšini. A prvi odzivi so bili zelo slabi. Ne moreš iti v nekaj, kar je proti hotenju dveh krovnih organizacij.”

Gabrovec: “Vmes je tudi izbruhnil ta škandal. Vsekakor tudi ne bi bilo korektno, da o tem razpravljamo zdaj, ko Kocijančič zaključuje mandat in ko sem jaz kandidat.”

> Rudi Pavšič je sprva dejal, da ne stopi na vlak, za katerega ne ve, kam pelje. A zdi se, da je po nekaj mesecih SKGZ spremenila stališče ...

Kocijančič: “Ne, ne ravno po nekaj mesecih, ampak po skoraj enem letu. Na moje veliko presenečenje sem konec leta 2012 ali celo na začetku 2013 izvedel, da je vodstvo organizacije to zamisel prediskutiralo in da zdaj predsednik Pavšič gleda na to z veliko naklonjenostjo. Mislim, da drugih poti ni. Vemo, da po ustavi in glede na trenutni okvir ni možnosti, da bi Slovenci imeli svojega zajamčenega zastopnika na vseh institucionalnih ravneh. Rešitev je torej nastanek takega organa, ki bi mu jaz rekel Zveza Slovencev. Seveda, pojavil bi se problem preštevanja. A že 30 let ugotavljamo, da ne obstaja noben drugi ključ, razen tega, da bi se Slovenci samostojno izrekali o svoji slovenskosti. To ni všeč strankam in niti dvema krovnima organizacijama. V času velikih sprememb - ne bom citiral Baumannove misli o nenehnem spreminjanju - se iz dneva v dan vse spreminja. Edino, kar se ne spremeni, je okostenela strukturiranost slovenske manjšine v Italiji.”

> Igor Gabrovec, boste vztrajali pri tem predlogu, če boste spet izvoljeni?

Gabrovec: “Absolutno bom vztrajal, a z načelnim prepričanjem, da ta predlog ne sme predstavljati dodatnega ali novega razloga za konfliktualnost. Nekateri so prepričani, da je treba reforme včasih izvajati revolucionarno. Jaz pa menim, da ta skupnost potrebuje dogovarjanje. V naslednjem mandatu si torej želim soočanja okrog tega predloga. Kocijančiča ne bo več v deželnem svetu, a upam, da v primeru izvolitve, ne bom ostal sam. Torej ne želim uporabljati ednine. Rad bi vsaj dvojino ali kar množino.”

> Igor Kocijančič, boste nadaljevali svojo politično pot?

Kocijančič: “S politiko se ukvarjam, odkar sem bil v dijaškem gibanju. Mislim, da se bom še naprej. Življenje se navsezadnje ne začne in ne konča tu noter.”

> Kje bosta čez pet let?

Kocijančič: “Jaz bom v svoji službi na prefekturi.”

Gabrovec: “Čez pet let bodo spet deželne volitve. Upam, da se bom spet ukvarjal z volilno kampanjo, čeprav ne več kot kandidat.”

PETER VERČ