Odgovornost za finančno poslovanje

Tedaj naj bi kralj Hieron izjavil, da kaže odtlej Arhimedu verjeti, karkoli bo rekel.

Pred finančno krizo, ko so bili dolžniški viri dostopni v izobilju, smo pogosto razmišljali kot Arhimed. In če smo njegov zakon vzvodov prenesli v finančno poslovanje, smo ugotovili, da lahko z majhnimi lastnimi sredstvi in velikim posojilom (finančnim vzvodom) zagotovimo ves potreben obratni kapital za poslovanje ali pa investiramo v naložbe, kot so vrednostni papirji in nepremičnine.

Ko postane neprijetno

Zagotavljanje obratnega kapitala zgolj s posojili oz. investiranje s finančnim vzvodom je uspešno, če naše poslovanje oz. naložbe dosegajo načrtovane rezultate, tako da lahko vračamo obresti in glavnico. Neprijetno pa postane, če naše poslovanje ali pa naše naložbe na dajejo načrtovanih rezultatov, zato ker so borzni tečaji padli ali ker se nepremičnine ne dajo več prodati po nerazumno visokih cenah. Posojilodajalci bodo namreč ne glede na uspešnost našega poslovanja ali naložb zahtevali, da posojilo vrnemo.

Zloraba finančnega vzvoda

Višja stopnja finančnega vzvoda pomeni večjo variabilnost poslovanja, s tem pa tudi večje tveganje. Temeljna pravila o finančnem poslovanju, ki jih vsebuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, določajo, da mora družba redno izvajati ukrepe obvladovanja tveganj. Pri tem mora upoštevati vsa tveganja, torej tudi tista v zvezi s finančnim vzvodom ter izvajati za to potrebne in primerne ukrepe.

Temeljna pravila o finančnem poslovanju določajo tudi, da mora družba vedno imeti dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena. Družba mora redno spremljati in preverjati, ali dosega kapitalsko ustreznost. Zakonska zaveza po kapitalski ustreznosti in s tem obveznost skrbeti za optimalni delež lastnega kapitala v finančni sestavi pa omejuje finančni vzvod. Če zlorabimo finančni vzvod in najamemo več posojil, kot smo jih sposobni vrniti, pomeni, da smo kršili temeljna pravila o finančnem poslovanju.

Odgovornost ni le teoretična

V primeru kršitev temeljnih pravil o finančnem poslovanju pa zakon določa, da je direktor odškodninsko odgovoren družbi. Zavedati se moramo, da je odgovornost za finančno poslovanje drugačna, kot je splošna odškodninska odgovornost. Odškodninska odgovornost za finančno poslovanje je objektivna, kar pomeni, da krivda ni njena predpostavka.

Odškodninske odgovornosti se tako ne bomo mogli razbremeniti z dokazovanjem, da nismo hoteli povzročiti prezadolženosti in torej nismo krivi. Krivda pri presoji odškodninske odgovornosti za finančno poslovanje sploh ni pomembna, odgovarjamo namreč, tudi če za to nismo krivi. Odškodninske odgovornosti se lahko razbremenimo le, če dokažemo, da smo ravnali v skladu s standardom skrbnosti, ki ga določa zakon (profesionalna skrbnost poslovno finančne stroke in stroke upravljanja podjetij).

Sodna praksa se je že izrekla, da je pri presoji odgovornosti direktorja treba izhajati iz zahteve po določenem strokovnem znanju. Za direktorja, ki svoje storitve opravlja na trgu, za plačilo, se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da ima strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitve. Od direktorja se torej pričakuje, da se spozna na posle in z njimi povezano financiranje ter računovodenje.

Leto dni stara odločitev višjega sodišča, da mora direktor, ki je nespametno in v nasprotju s pravili poslovno finančne stroke investiral 2,5 milijona evrov in zaradi stečaja izgubil celoten investirani znesek, povrniti ta znesek, torej plačati 2,5 milijona evrov odškodnine družbi, kaže, da odškodninska odgovornost za finančno poslovanje ni zgolj teoretična možnost.

Kako pravilno ravnati

Obveznost direktorja je po svoji naravi obveznost prizadevanja in ne rezultata. Direktor torej ne odgovarja, da bo vsaka finančna odločitev uspešna (ne odgovarja za rezultat), odgovarja pa, če ne ravna z ustrezno skrbnostjo. Svojo obveznost krši že s tem, če ravna v nasprotju s pravili poslovno finančne stroke.

Ker pri presoji finančne odločitve, ki ni prinesla pričakovanega rezultata, sodišče kljub direktorjevemu do takrat uspešnemu poslovanju ne bo verjelo zgolj njegovi besedi (tako kot je kralj Hieron verjel Arhimedu), je zato pomembno, da direktor pri sprejemanju finančnih odločitev za seboj pusti z dokumenti dokazljivo sled. Le tako bo lahko dokazoval, da je finančno odločitev sprejel po tem, ko je zbral vse potrebne informacije, da jo je sprejel v interesu družbe in v skladu s pravili finančne stroke.

Primož Raktelj je pravnik, pomočnik generalnega direktorja za korporativne pravne zadeve pri družbi ACH