Okno mora biti povezava z okoljem in hkrati zaščita pred njim

Njegova osnovna funkcija os taja enaka: odprtina v zidu naj bi notranje prostore ščitila pred vremenskimi vplivi, hkrati pa prepuščala vanje zadostno količino svetlobe in svežega zraka. Lahko bi rekli, da sta bili v razvoju oken dve revoluciji. Prva je bila seveda uporaba stekla kot prozorne snovi, ki prepušča svetlobo, druga pa je bila iznajdba okovja, ki je omogočilo učinkovito odpiranje in zapiranje.

Naša tehnična zakonodaja postavlja za toplotne lastnosti oken ene izmed najstrožjih zahtev v EU, zato bi morali biti izdelki, ki jih je mogoče kupiti pri nas, načeloma zelo dobri. Kupci lahko naročijo zelo kakovostna okna in vrata, ki so primerna tudi za nizkoenergijske in pasivne stavbe, kakršno dejansko nakazuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, za pasivno gradnjo po merilih Passivhaus Instituta ali že danes za skoraj ničenergijsko gradnjo, kakršno pred videvajo evropske smernice za bližnjo prihodnost.

Za okno je pomemben veliki U

Toplotno prehodnost stavbne ga pohištva označujemo z velikim U in izražamo v enotah W/m2K. Kakšne so lahko naj večje dopustne vrednosti toplotne prehodnosti, je opredeljeno v tehnični smernici Učinkovita raba energije. Za vertikalna okna ali balkonska vrata in ogrevane zimske vrtove, ki imajo okvirje in krila iz lesa ali umetnih mas (PVC profili), je vrednost največ Umax > 1, 3 W/m2K, za profile iz kovin pa je vrednost največ Umax > 1, 4 W/m2K. Za vhodna vrata pa je največja dopustna vrednost Umax > 1, 6 W/m2K.

Za kupce to pomeni, da naj bi bila toplotna prehodnost okna (les, PVC, kovina ali kombi nacije) kot celote čim manjša. Toplotna prehodnost Uw je odvisna od toplotne prehodnosti zasteklitve, Ug, in okvirja, Uf, (okvir in krilo) ter tudi od izvedbe stika med okvirjem in zasteklitvijo. Kot lahko na hitro razberemo, je za dobro, energetsko varčno okno potrebno izbrati dobro zasteklitev, dober profil in tudi dober distančnik, ki ga vgradimo med okvir in zasteklitev, pozabiti ne smemo še kakovostnega okovja, tesnila in senčila.

Les: čvrst in prožen, a potrebuje vzdrževanje

Najtežja odločitev pri izbiri oken je material profilov in okvirja: les, PVC, kovina ali sestavljeni (les – aluminij, PVC – aluminij). Lesena okna imajo najdaljšo tradicijo in so nare jena iz obnovljive surovine, ki ima primerne izolirne lastnosti, so čvrsta in prožna. Slaba lastnost je njihovo pogosto vzdrževanje.

Možna kombinacija so tudi le seno-aluminijasta okna. Na zunanji strani jih aluminijast profil varuje pred vremenskimi vplivi, les na notranji strani pa poskrbi za toplotno zaščito in prijeten otip. Taka okna združujejo prednost lesa kot izolatorja in aluminija kot odpornega zaščit nega plašča. Za to konstrukcijo so možne najrazličnejše variante. Za izboljšanje toplotnoizolacijskih sposobnosti lesenih profilov že dlje časa poznamo zračne komore ali ko more, polnjene z izolacijskim materialom. Zadnje čase se uveljavljajo tudi profili iz modificiranega lesa.

PVC: dolga življenjska doba, a kako prepoznati kakovostnega?

Okna iz PVC profilov so se začela uveljavljati v 60-ih letih prejšnjega stoletja in naj bi imela enako življenjsko dobo kot le sena okna. Toda pri PVC oknih je treba posebno pozornost po svetiti profilom, saj so ti bistvena prvina kakovostnega okna. To ni očitno že na prvi pogled, saj je njihova konstrukcija skrita pred zunanjimi pogledi. PVC profili imajo od pet do osem komor, nekateri pa tudi več. Dobra PVC okna imajo zaradi večje trdnosti jedro iz pocinkanega jekla, aluminija ali iz lesa, najmodernejši pa so polnjeni s posebnim materialom, ki nudi tudi primerne izolacijske lastnosti in trdnost. Možna je tudi dodatna zaščita PVC profilov z aluminijasto oblo go, ki varuje okno pred ultra vijoličnimi žarki in vremenskimi vplivi.

Aluminij: rekordno vzdržljiv, a potreben izolacije

Aluminijastim oknom pripisu jejo življenjsko dobo 60 let ali več in naj ne bi potrebovala posebnega vzdrževanja. Za ta okna je nujno, da so profili čim bolj toplotno izolirani. Pri ko vinskih profilih, kakršen je aluminijasti, je pomembna širina prekinitve toplotnega mostu, ker aluminij kot vsaka kovina zelo dobro prevaja toploto. V profile za boljšo izolacijo vstavijo toplotno-izolacijski material in s tem izboljšajo toplotne karakteristike izdelka.

Ni vsako steklo pravo

Okno sestavlja približno 70 odstotkov stekla. Osnovna, ozi roma standardna zasteklitev je že dolgo Ug 1,1 W/m2K in manj. Pri pasivni in nizkoenergijski gradnji uporabljamo zasteklitve s še boljšimi karakteristikami, npr. Ug 0,7 ali 0,5 W/m2K.

Pri izbiri zasteklitve je pomembno plinsko polnjenje in prava izbira nizkoemisijskih nanosov. Poleg dvoslojnih in troslojnih zasteklitev, pri katerih je vmes ni prostor polnjen z žlahtnimi plini, se zadnje čase uveljavlja tudi vakuumska izolacijska zasteklitev, zasteklitev z aero geli itd..

Pri zasteklitvi ni pomembna le toplotna prehodnost U, tem več tudi svetlobna prepustnost in prepustnost za sončno se vanje. Kaj rado se lahko zgodi, da zaradi predobrih toplotno izolacijskih lastnosti zasteklit ve, predvsem nizkoemisijskih nanosov, dobimo manjšo svetlobno prepustnost.

V primeru, da okno nima zadostne svetlobne prepustnosti, se utegne zgoditi, da bo sredi belega dne potrebna umetna osvetlitev. Ob prometnicah in drugih izvorih prekomernega hrupa izberemo zasteklitev z boljšo zvočno izolirnostjo. Pri zasteklitvi ima velik pomen distančnik, ki stekla povezuje na obodu. Na teh mestih se utegne pojaviti rosenje, zato je izbira le tega še kako pomembna.

Naj se dobro odpira. In zapira.

K vsakemu dobremu oknu so di še kakovostno okovje, ki pomembno prispeva k uporabnosti okna, saj poskrbi za dobro spajanje okvirja in krila ter omogoča odpiranje, zapiranje in uravnavanje povesa. Okovje omogoča več načinov odpiranja, nagibno in vrtljivo. V večini primerov je nameščeno ob stranski vertikalni in spodnji horizontalni osi. Primerno nastavljeno okovje zagotavlja funkcionalnost okna: ustrezno prepustnost za zrak, vodotesnost in trajnost izdelka. Naročimo lahko tudi pametno okovje, ki naj bi brez naše pomoči uravnavalo prezračevanje in tako izboljšalo bivalno ugodje.

Vsa okna in vrata imajo vre mensko obstojna tesnila, ki poskrbijo za to, da skozi pripire ne vdira voda in zmanjšajo prehod pare, zraka in zvoka. Tesnila so lahko na obodu, v sredini in na okvirju. Tesnila morajo biti dovolj prožna in vremensko obstojna ter ne občutljiva na premaze.

Najboljše prijateljice okna so polkna

K dobremu oknu sodijo tudi senčila, to je tudi zahteva teh nične zakonodaje. Preprečuje jo dodatno segrevanje stekel in čezmerno povečanje temperature v bivalnih prostorih oz. opravljajo nalogo dodatnega toplotnega izolatorja, zato so nameščena na zunanji strani.

Pred izbiro oken se je treba pozanimati, kakšen sistem senčil je na voljo. Možnosti je veliko - žaluzije, polkna, tende, pliseji, roloji, folije, lamelne za vese, rolete.

V rolo omarici, ki je lahko pred oknom, nad njim ali podomet na, imamo lahko poleg vseh naštetih senčil še komarnike in dodatno senčilo.

Razvoj bo v prihodnosti usmerjen v okna, ki bi pozimi prepuščala in poleti odbijala energijo sončnega sevanja, podnevi omogočila čim več svetlobe, ponoči čim manj, po zimi navzven prepuščala čim manj toplote, ki bi bila protivlomna in nezdrobljiva, proizvajala dodatno energijo za ogrevanje in hlajenje, funkcijsko delovala kot dodatni zasloni.

NEVA JEJČIČ