Izobraževanje za degustatorje
Na Goriškem se nadaljujejo dejavnosti iz projekta Uelije II, ki naj bi pripomogel k razvoju oljkarstva na tem območju. Naložb, ki jih predvideva, sicer še ni. Na vrsti naj bi bile prihodnje leto. Zato pa je v polnem teku izobraževalni del projekta, ki bo Goriški prinesel tudi skupino usposobljenih degustatorjev oljčnega olja.
Projekt Uelije II, ki je namenjen izboljšanju oljkarstva na Goriškem na obeh straneh državne meje, je zastavljen dokaj široko. Med drugim je predvidel denar za izobraževanje tako pridelovalcev kot tudi širše javnost. V tem okviru so letos v Brdih med drugim pripravili predavanja o gojenju namiznih oljk, ki jih po besedah predsednika tamkajšnjega društva oljkarjev Elizeja Prinčiča ima tako rekoč vsak pridelovalec, pa četudi malo. “Pripravili pa smo tudi delavnice za novinarje, za gostince, za oljarje,” nadaljuje Prinčič. In več pozornosti so namenili usposabljanju senzoričnih ocenjevalcev olja.
Sestavljajo skupino degustatorjev
Eden od ciljev projekta je namreč oblikovati skupino tako rekoč uradnih degustatorjev oljčnih olj - tako imenovani panel. Po besedah Milene Bučar Miklavčič iz izolskega podjetja Labs, ki izvaja ta del projekta, bodo na ta način dobili skupino (še eno), ki bo usposobljena za uradni nadzor, ki bo lahko izdajala mednarodno priznane listine o senzorični analizi oljčnih olj in ki bo usposobljena povedati, ali je določeno olje senzorično v redu ali ne. “Podobno kot pri vinu,” pravi Bučar Miklavčičeva.
“Gre za to, da tudi na Goriškem dobimo takšen panel, ki bi med drugim prišel prav v primeru, ko bi želeli organizirati mednarodna ocenjevanja oljčnih olj,” pojasnjuje Prinčič. Preden bodo v Brdih dobili takšno skupino degustatorjev, pa bo minilo še nekaj časa.
“Testiranih je bilo 72 ljudi z Goriškega in tudi iz slovenske Istre.” je povedala Milena Bučar Miklavčič. Pri njih so preverjali fiziološke spodobnosti, ali torej začutijo razlike v okusih in vonjavah, kar je ključno za ocenjevanje olja. Če bodo želeli opraviti izpit, pa se bodo morali udeležiti 24 delavnic v dveh letih, pri čemer delavnice že potekajo. Hkrati bo država po besedah Prinčiča morala sprejeti pravilnik o delu in sestavi takšnih komisij.
Dodatna oprema najbrž prihodnje leto
Ocenjevalci naj bi potem v Brdih imeli tudi primerno opremljeno in urejeno sobo za degustacije. A za zdaj še ni znano, kje ta bo, ker se naložbe, ki so jih predvideli v okviru projekta, pri čemer ne gre le za omenjeno sobo, odmikajo - vsaj od prvotnih predvidevanj društva briških oljkarjev.
“Vse so prestavljene na prihodnje leto,” pravi Prinčič. Po njegovih besedah je občina Brda kot vodilni partner v projektu iz letošnjega proračuna črtala denar, predviden na nakup novih strojev za oljarno na Dobrovem. Po besedah direktorja občine Andreja Markočiča pa bo ta naložba na vrsti prihodnje leto zaradi postopkov javnega naročanja. Spomnimo naj, da želijo briško torklo opremiti tudi z novimi filtri, z linijo za stekleničenje olja, s kalibratorjem namiznih oljk. Kot pravi Prinčič, so že dobili različne ponudbe za stroje in opremo.
Hkrati bo treba kupiti opremo za omenjeno degustacijsko sobo in najti prostor zanjo. “Pogovarjamo se z Vinsko kletjo Goriška brda, da bi sobo uredili v njihovih stavbah. Na razpolago imajo še en 'neobdelan' prostor,” razlaga Prinčič.
Meni, da bi bilo najbolj primerno mesto za sobo ravno v vinski kleti, kjer deluje oljarna, ki jo je podjetje lani dobilo v upravljanje. V kleti so povedali, da za ta načrt obstaja obojestranski interes, a so se za zdaj o tem le pogovarjali z društvom oljkarjev. Nič še ni sklenjenega. Predvidena nova oprema za oljarno pa po pojasnilih kleti ne bo zahtevala kakšnega dodatnega prostora.
Pripravljajo znamko, ustanavljajo zadrugo
Sicer pa v okviru projekta pripravljajo tudi strategijo trženje oljčnega olja, material za trženje, in osnove za zaščito blagovne znamke, ki bi veljala za pridelek z goriškega obmejnega območja.
Znamka bi zagotavljala sledljivost pridelka in bi seveda pomenila potrdilo o kakovosti, saj bi za olje, ki bi lahko nosilo to zaščito, veljala določena pravila pridelave in predelave.
”Pri tem je zelo dobrodošlo, da se pri nas ob podpori resornega ministrstva oblikuje skupina pridelovalcev olja. Gre za neke vrste zadrugo, kar sicer ni del projekta Uelije II. Bi pa ta zadruga lahko prevzela trženje blagovne znamke,” pravi Prinčič.
AMBROŽ SARDOČ
