Let muhe je pod nadzorom, prihaja rilčkar?

Livio Belci, oljkar iz Vodnjana, ki je tudi redni udeleženec ocenjevanj za Zlato oljčno vejico, po poročanju Glasa Istre zaradi napada kljunatega oljkovega rilčkarja, ki na Hrvaškem pravijo maslinov svrdlaš, pričakuje vsaj prepolovljen pridelek. Stroški , ocenjuje, pa bodo za pobiranje v njegovih oljčnikih s 3500 drevesi enaki, kot če bi bilo vse v redu, saj bo potreboval enako število pobiralcev, ker je potrebno pregledati vsa drevesa, saj rilčkar ni uničil celotnega pridelka. “Zaradi rilčkarja bo trpelo celotno istrsko gospodarstvo, oljkarji in oljarne. Tako kot je letos zadelo jug, bi lahko v prihodnjem letu oljčnike na drugih koncih Istre. Zaradi napada rilčkarja bi bilo potrebno razglasiti elementarno nesrečo,” pravi Belci.

O še večjih izgubah pridelka poročajo s Krka. Goran Marević, sekretar tamkajšnjega združenja oljkarjev Drobnica, je za Novi list povedal, “da če škoda ni popolna, je vsaj 98-odstotna.” Kritično se je obregnil ob kolege oljkarje: “Dejstvo, da smo priče napadu rilčkarja drugič v treh letih, ne bi bilo tako strašno in alarmantno, če ne bi vedeli, da je bilo njegovo delovanje pravočasno opaženo in je stroka že spomladi začela opozarjati pa potrebo po predpisanih zaščitnih ukrepih. Kljub temu pa velika večina oljkarjev ni storila prav nič za zaščito lastnih oljčnikov.” Marević je svoje oljčnike škropil, a to ni pomagalo, ker tako niso ukrepali njegovi sosedi, če pa že, so škropljenje ponavljali dvakrat ali trikrat in ne petkrat, kot je bilo potrebno. “Ni težko izračunati, da smo zaradi brezskrbnosti in lenobe v veter vrgli za dva milijona evrov olja. Vse skupaj bi se lahko drugače končalo, če bi oljkarji za zaščito svojih dreves porabili nekaj ur in nekaj sto kun,” je ogorčen.

Rilčkarja pri nas (še) ni

“V Sloveniji škodljivca še nismo opazili, a opažamo sicer zanemarljivo število poškodb že nekaj let. V nekaterih oljčnikih na območju Popeter in Trseka smo letos opazili poškodovane plodove s piki, ki bi jih lahko povzročil kljunati oljkov rilčkar,” pravi Matjaž Jančar, specialist za varstvo rastlin v koprskem oddelku KGZ Nova Gorica. Napoveduje temeljito opazovanje prisotnosti rilčkarja v prihodnjem letu, ko bodo zgodaj zjutraj na izbranih lokacijah vzorčili oljčnike tako, da bodo na posameznih drevesih tresli vejice nad vrečami in opazovali, ali se bo ulovil hrošček. “Na nekaterih hrvaških otokih in v Istri je letos naredil veliko škode, a se vendarle ne razmnožuje tako hitro, da bi v naslednjem letu lahko pri nas doživeli intenzivnejši napad,” pravi Jančar.

Registriranega škropiva proti kljunatemu oljkovemu rilčkarju pri nas ni. Zoper njega sicer učinkuje isto škropivo kot proti oljčnemu molju, a tudi to pri nas ni registrirano. Ta škodljivec je letos v oljčnikih v slovenski Istri bolj prisoten in je povzročil odpadanje plodov, zlasti pri sorti istrska belica, ki je dovzetnejša za njegove napade. “V desetletju molj napade dvakrat ali trikrat. Letos je precej obilna letina, ponekod je odpadla do desetina plodov, zlasti z bolj naloženih dreves,” ocenjuje Jančar. “Oljko napada približno 200 škodljivih organizmov, kakšno leto eden bolj, drugi manj,” še pojasni. V tem času, dodaja, bi škodo lahko povzročile le še jate škorcev, ki so opažene, a imajo za zdaj očitno dovolj druge hrane in se oljk ne lotevajo.

Oljkarjem predlaga, naj po koncu obiranja ukrepajo proti pavjemu očesu, ki se je letos spomladi ob obilnih padavinah ponekod intenzivneje pojavljalo, kasneje, v suši, pa se je razvoj ustavil. Jeseni se utegne spet pojaviti, zato oljkarjem priporoča škropljenje s sylitom oziroma bakrenimi pripravki v ekološki vzgoji. Ob tem opozarja, da je ukrepanje z bakrom učinkovito le v suhem vremenu in pri ustreznih temperaturah, sicer lahko pride do fitotoksičnosti.

Zagate z registracijo preparatov

“Oljčna muha je letos letela malo manj kot v preteklih dveh letih. Bolj je bila prisotna v Istri, na Goriškem in v Brdih je bil ulov zanemarljiv. Ponekod je okuženost nekoliko povečana. Poleti se je let muhe ustavil, kasneje je je bilo nekoliko več,” poudarja Jančar. Na podlagi ulova muhe so skozi vso sezono napovedovali ukrepanje.

Letos je opazovanje muhe izvajal zgolj KGZ Nova Gorica, saj se je sodelovanje z ZRS Univerze na Primorskem izteklo po zaključku projekta SIGMA II. Posledično se je nekoliko zmanjšalo število opazovalnih mest. V Istri jih je bilo 15, na Goriškem in v Brdih pa 10. 1300 oljkarjem so z SMS sporočili pošiljali splošna obvestila in ne več za posamezne lege kot v minulih letih. “Za prihodnje leto načrtujemo segmentacijo Istre na tri področja, ob njih še Goriško in Brda, torej bomo napovedi za morebitno ukrepanje pošiljali petim skupinam oljkarjev,” napoveduje Jančar.

Glede izteka registracije za preparat GF 120 za ukrepanje proti oljčni muhi v ekološki pridelavi pravi, da upa, da se bo zadeva do prihodnje pomladi uredila. Letošnje leto je z zalogami, ki so smele še biti prodane, nekako šlo skozi. Če ne bo interesa proizvajalcev za registracijo, pa utegne nastati vrzel. Slovenija je majhno tržišče in varstvo rastlin ne bi smelo biti zgolj interes proizvajalcev posameznih preparatov, ki delujejo po ekonomski logiki. “Pristojne službe v KGZS iščejo možnosti za ponudbo preparatov za varstvo v ekološkem oljkarstvu,” še poudarja Jančar.

SAŠO DRAVINEC