Najprej dvajset let nič, potem pa strog nadzor
O tem, da nekatera istrska kmetijska zemljišča zasedajo vile z bazeni in ogromne vkopane kleti, druga pa so tako zanemarjena, da spominjajo na smetišča, se govori vrsto let. Zdaj o zlorabah obstajajo konkretni podatki, saj sta izolska občina ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS junija pregledala zemljišča, s katerimi ta upravlja. 751 zakupnikov obravnava kot črnograditelje in njihovih 972 objektov kot črne gradnje.
Sklad kmetijskih zemljišč od konca avgusta zakupnikom izolske zemlje, torej tudi oljkarjem, pošilja opomine pred odpovedjo zakupnih pogodb. Da bi se ognili odpovedi, morajo dokazati, da so za (pomožne) kmetijske objekte pridobili ustrezno dovoljenje.
Po pregledu izolskih kmetijskih zemljišč so ugotovili, da 246 od skupaj 1354 zakupnikov ni obdelovalo zemlje. Neobdelanih je bilo za 100 od skupaj 869 hektarov, torej 12 odstotkov vseh v zakup oddanih zemljišč.
Občinski akti ne predvidevajo objektov
Večina zakupnikov tega dovoljenja nima, kar sklad dobro ve. Sam jih praviloma ni dajal, čeprav so kmetijski objekti za obdelavo nujni, novejši občinski prostorski akti pa lop in drugih objektov za spravilo orodja in strojev niso predvidevali. Prostorski ureditveni pogoji (PUP) za podeželje so do lanske spremembe izjemoma dopuščali ureditev turističnih kmetij, kar so zlorabili investitorji razvpite turistične kmetije Bužekijan na Mali Sevi. Izolski vrtičkarji in kmetovalci se tako že nekaj mesecev čutijo stisnjene v kot.
Med objekti naj bi bilo še zlasti spornih 508, ki menda presegajo kategorijo pomožnih kmetijsko- gozdarskih objektov. Zgradilo jih je 394 zakupnikov.
Nekateri menijo, da se je izolski župan Igor Kolenc prenaglil, ko je predlagal poostren pregled kmetijskih zemljišč. Sam akcije ne obžaluje in poudarja, da se je začela z dobrimi nameni, nikakor pa ne zaradi preganjanja obdelovalcev kmetijskih površin. Sklad je menda julija pozval, naj se najprej ukvarja s tistimi, ki ne obdelujejo zemljišč, toda sklad zakupnikov ne razlikuje. Ker je župan podedoval očetov (pomožni) kmetijski objekt, se je tudi sam znašel na seznamu prejemnikov opomina pred odpovedjo pogodbe.
Sklepamo lahko, da je med občino in skladom po pregledu zemljišč prišlo do kratkega stika. Občina pa je zakupnikom pri odgovarjanju na skladove opomine ponudila pravno pomoč. Zagotavljal jo je Primorski pravni center, občini naj ne bi povzročal dodatnih stroškov, ker mu ta za svetovanje finančno šibkejšim občanom namenja letni pavšal.
Nekateri menijo, da se je izolski župan Igor Kolenc prenaglil, ko je predlagal poostren pregled kmetijskih zemljišč. Sam akcije ne obžaluje in poudarja, da se je začela z dobrimi nameni.
PUP za podeželjebodo dopolnili
Zadnji dogodki pa manjšim in večjim kmetijskim obdelovalcem vendarle zbujajo upanje, da bo prevladal razum. Izolska občina napoveduje, da bo na jutrišnji seji dopolnila PUP za podeželje in ga ustrezno spremenila do konca leta (potrebni sta dve obravnavi na občinskem svetu in soglasja številnih ministrstev). Potem naj bi občinski akt omogočal postavitev objektov, ki jih potrebujejo tako oljkarji in vinarji kot vrtičkarji.
Kot kaže, bi za manjše obdelovalce predvidel kažeto, za večje kažeto, lopo in še hladilnico, sortirnico ter površine za embalažo.
Lastnikom že zgrajenih objektov bi dali dve leti časa, da jih prilagodijo določilom PUP za podeželje. Da bi pripravili čim ustreznejše dopolnitve prostorskega akta, sta se že večkrat sestala komisija za razvoj podeželja ter odbor za okolje in prostor (delovni telesi občinskega sveta) skupaj s člani Društva oljkarjev slovenske Istre, vinarji in drugimi posamezniki.
Preden bo sklad začel odpovedovati zakupne pogodbe, pa bo počakal na ustrezno spremembo občinskega akta, je nedavno zagotovila njegova direktorica Irena Šinko.
MIRJANA CERIN