Nogomet in oljke
Danilo Sergaš je veliko bolj kot v oljkarski znan v športni javnosti. A je enako kot nogomet njegova strast tudi sredozemsko kmetijstvo.
SEČOVLJE > “V našem oljčniku je nekaj stoletnih oljk, ki so preživele vse pozebe v prejšnjem stoletju, morda zato, ker so obrnjene proti jugozahodu,” začne Danilo Sergaš z družinskimi spomini z njihove kmetije, ki je bila nekoč veliko večja kot je danes.
Sergaš je vse življenje zapisan nogometu. Več kot desetletje je bil prvi vratar NK Izola, kasneje pa nogometni trener. Dolga leta je bil trener vratarjev vseh reprezentančnih selekcij, zdaj je pri Nogometni zvezi Slovenije zadolžen za selekcioniranje mladih vratarjev. Je tudi reden krvodajalec. Nedavno je kri daroval že 113. in ob tej priložnosti k darovanju povabil policiste s koprskega OKC, ki se sicer odzivajo na klice na številko 113.
Kot član strokovnega štaba nogometne reprezentance je bil na številnih gostovanjih naših nogometašev. “Vselej je šla z nami steklenica oljčnega olja in tudi kakšna steklenica refoška,” poudari. Z gostovanj v sredozemskih državah pa je, če je bilo le mogoče, prinesel vsaj eno sadiko oljke. Tako ima v svojem nasadu približno dvajset različnih sort, ob tradicionalnih, denimo albansko kokerrmadh berati, pa grško koroneiki, niz španskih in portugalskih ... “Izraelska se mi je žal posušila,” pristavi.
“Nogometne” oljke počasi prihajajo v polno rodnost in bodo kmalu dopolnile aromo oljčnega olja iz Sečovelj, ki bo, glede na Sergaševo energijo, romalo še na številne konce sveta. DS