Obvezni vpisi v oljkarske registre

Delo EFSA, Evropske agencije za varnost hrane, sloni na tem, da je pri oceni o varnosti hrane potrebno upoštevati vse faze njene pridelave, predelave in distribucije ter običajne pogoje uporabe živila. Drugi del ocene o varnosti hrane sloni na informacijah, ki jih potrošnik prejme na oznakah. Torej je pomembno, kakšno je živilo, pa tudi, kako je označeno in kakšne informacije o njem prejme potrošnik.

EU določa še splošne pogoje higiene živil v vsej živilski verigi od pridelovalca do potrošnika, pri čemer je velika večina odgovornosti pri pridelovalcu, nosilcu živilske dejavnosti. Zato s svojimi uredbami EU od njih zahteva, da so njihovi obrati registrirani in odobreni, da se držijo smernic dobre prakse pri pridelavi in da vzpostavijo, izvajajo ter vzdržujejo postopke, ki temeljijo na načelu HACCP. EU je za nadzor živilske verige vzpostavila kompleksne nadzorne mehanizme.

Od zdravstva h kmetijstvu

Lani je pri nas s spremembo zakona o javni upravi spremljanje in nadzor varnosti hrane od ministrstva za zdravje prevzelo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Do lanskega maja so bili živilski obrati še pod nadzorom zdravstvenega, od takrat pa so pod nadzorom kmetijskega inšpektorata. V njem so začeli z intenzivnejšimi inšpekcijskimi nadzori. Tako so pod drobnogled že vzeli mleko in mlečne izdelke, med, zelenjavo, oljčno olje, pa tudi meso in mesne izdelke.

V naslednjih mesecih napovedujejo poostrene inšpekcijske nadzore tudi med oljkarji, ki jih pozivajo, naj izpolnijo niz obveznosti, zlasti registracijo kmetijskih gospodarstev, prijavijo naj pridelek oljk, oljčnega olja in namiznih oljk, registrirajo naj se kot primarni pridelovalci in registrirajo živilske obrate, če predelujejo oljke ter registrirajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, če jo opravljajo.

“Za zagotavljanje in nadzor varnosti hrane država potrebuje register pridelovalcev,” je sredi septembra na predavanju članom skupine EDOOSI v prostorih koprske Agrarije poudarila dr. Elizabeta Mičovič iz direktorata za varno hrana kmetijskega ministrstva. Dodala je, da je sedaj odgovornost drugačna kot v nekdanji državi. V Jugoslaviji je namreč varnost hrane zagotavljala država, zdaj jo morajo pridelovalci, država pa nalaga smernice in skrbi za nadzor. Potrebo po njem je ponazorila s primerom iz manjše slovenske žganjekuhe, v kateri je pridelovalec v žganju v najboljši veri namočil strupeno zel, zaradi česar sta morali dve osebi na zdravljenje, bili sta celo na intenzivnem oddelku.

V sistem varnosti živil sodi tudi njihovo označevanje. Nekateri podatki so obvezni, nekatere navedbe, denimo o kalorični vrednosti živila ali zdravstvene in prehrambene trditve, pa odločitev pridelovalca. A za vse navedbe odgovarja sam.

Register kmetijskih gospodarstev

Oljkarji, ki svoj pridelek tržijo, imajo kar nekaj novih obveznosti. Po zakonu o kmetijstvu se morajo vpisati v register kmetijskih gospodarstev (RKG), prijaviti pridelek oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk, vpisati se morajo v register primarnih pridelovalcev, če prodajajo olje tudi v register živilskih obratov in v register dopolnilnih dejavnosti.

V register kmetijskih gospodarstev (RKG) so se dolžna vpisati vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo v uporabi najmanj 0,1 ha oljčnikov oziroma tržijo pridelke, ki jih pridelujejo. Država zahteva vpis kmetijskega gospodarstva na enem in oljčnika na drugem obrazcu. Obrazca z navodili za izpolnjevanje sta dosegljiva tudi na spletni strani http://www.kmetijskizavod-ng.si/priponke/Nasveti/Oljkarstvo/POZIV_oljkarjem.doc. Vloge je potrebno oddati do pričetka obiranja oljk na pristojni upravni enoti.

Prijava pridelka

Pridelek oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk so dolžni prijaviti vsi oljkarji, ki pridelek tržijo. Doslej so morali to obvezo dosledno izpolnjevati oljkarji, ki uveljavljajo pomoč iz ukrepov kmetijske politike in oljkarji, ki so vključeni v shemo kakovosti za priznanje zaščitene označbe porekla ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre in oziroma ali v postopek za priznanje zaščitene označbe porekla namizne oljke slovenske Istre. Lanski pridelek morajo tisti, ki tega še niso storili, prijaviti do začetka obiranja oljk, letošnjega pa do 15. februarja 2012. Pridelek se prijavi na posebnem obrazcu, ki je dosegljiv na zgoraj omenjenem spletnem naslovu in odda na pristojni upravni enoti.

Register primarnih pridelovalcev

V register primarnih pridelovalcev se morajo vpisati vsi oljkarji, ki pridelujejo oljke in jih tržijo, denimo oddajo v zadrugo ali prodajo. Ta prijava zadošča tudi za oljkarje, ki so jim olje stekleničili v oljarni. Obrazec za prijavo, prav tako dosegljiv na zgornji povezavi, je potrebno poslati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Register živilskih obratov

Oljkarji, ki pridelujejo oljke in jih predelajo v olje ter tržijo oljčno olje – enako velja za namizne oljke – morajo biti vpisani tudi v register živilskih obratov. Vpis je obvezen za vse, ki kakorkoli predelujejo oljke v oljčno olje, v namizne oljke, namaze … in pridelek tržijo. Vpis je obvezen tako za tiste, ki oljke predelujejo pri oljarju, kot za tiste, ki jih predelajo doma. Tudi ta obrazec je dosegljiv na zgornji povezavi, poslati pa ga je potrebno na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred začetkom obiranja oljk.

Register dopolnilnih dejavnost

Kdor na svoji kmetiji predeluje oljke, bodisi zase bodisi za druge, mora biti vpisan v register dopolnilnih dejavnosti. Zanje je potrebno pridobiti dovoljenje. Podlaga je vloga, dosegljiva na gornji povezavi, ki jo je potrebno oddati na pristojni upravni enoti. Po pravnomočnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji bo oljkar vpisan v register dopolnilnih dejavnosti.

Na dobro obiskanem zboru so se oljkarji predstavnici ministrstva potožili, da jim država nalaga veliko birokracije in celo večkratno prijavljanje istih zadev. Odgovor je bil, da je obveza enkratna, razen pri prijavi pridelka in da brez ustreznih registrov država ne more izvajati nadzora.

SAŠO DRAVINEC