Oljka brez županov
Letošnje tradicionalno obiranje Oljke županov na Belvederju sta označila odsotnost županov oljkarskih občin in deževno vreme. V izčrpnem oljkarskem programu tako oljke na Ronku niso obirali, je pa bilo veliko besed namenjenih stanju v slovenskem oljkarstvu.
Oljka županov, ki ima od lani, ko jo je pomagal obirati takratni predsednik republike Danilo Türk, tudi poimenovanje Oljka povezovanja, je tradicionalna akcija, s katero so skozi leta oljkarjem dajali signal, da je prišel čas za obiranje. “Ko smo začeli s to pobudo, smo se dobivali malce pred Martinovim, zdaj se mesec dni prej,” je na Belvederju poudarila Viljanka Vesel, podpredsednica Društva oljkarjev slovenske Istre (Dosi). “Država nas premalo vidi in premalo ščiti. Prav tako nimamo ustreznih spodbud lokalnih skupnosti,” je bila kritična Viljanka Vesel. Ocenila je, da je za oljkarstvo potrebnega več povezovanja na vseh ravneh, tudi v povezavi s turizmom. “Zato Oljka povezovanja,” je dodala.
Edina uradna predstavnica lokalnih oblasti, izolska podžupanja Breda Pečan, je izpostavila rast oljkarstva in spomnila na občinske spodbude do vstopa v EU, ko je začel veljati komunitarni režim. Vprašala se je, kako bodo klimatske spremembe vplivale na oljkarstvo in zaželela oljkarjem, da bi svojo dejavnost v čim večji meri prenašali na potomce.
V strokovnem delu srečanju je Viljanka Vesel nanizala dejstva o letošnji letini in jih primerjala s časi pred dvema desetletjema, Milena Bučar Miklavčič pa je izpostavila pomemben premik v organizaciji raziskovalnih ustanov na področju oljkarstva po ustanovitvi Inštituta za oljkarstvo (IZO) in spremenjen pogled države na to dejavnost, ki je v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020 opredeljena kot panoga, torej oljkarstvo ni več pod široko sadjarsko kapo.
Na Belvederju so se - kot vsako leto - na redni skupščini sestali predstavniki oljkarskih društev, združenih v Zvezo oljkarskih društev. Za predsednika so izvoli Dina Pucerja, ki bo na čelu zveze že drugič. Pucer napoveduje spremembe statuta zveze, ki želi postati dejavnejša v zastopanju oljkarstva pri strateških državnih dokumentih, sodelovanju z mednarodnimi oljkarskimi organizacijami in pri spodbujanju povezovanja oljkarskih občin. Tudi letos bo zveza izdala oljkarski koledar, želijo pa začeti z izdajanjem oljkarske revije, kar pa je tesno povezano z denarjem.
V najstarejšem in največjem oljkarskem društvu, Dosiju, po odstopu predsednice Mirjane Klodič do petka, 25. oktobra, zbirajo predloge za novo predsednico oziroma predsednika. Skupščina bo prve dni decembra, do takrat pa se bo kresalo precej mnenj, saj so med članstvom različni pogledi, kako naj bo društvo organizirano in ali naj se skupini proizvajalcev, ki delujeta v širšem društvenem okvirju (pridelovalci oljčnega olja z Zaščiteno označbo porekla in ekološki pridelovalci) osamosvojita.
V društvu Štorta, ki ga vodi Peter Deržek, so zadovoljni, ker bodo po sanaciji društvenih prostorov v Sv. Petru te lahko začeli uporabljati. S piransko občino so se dogovorili o vzdrževanju oljčnika s starimi piranskimi sortami na Formi vivi, najbolj aktivni člani pa so tesno vpeti v delovanje skupine pridelovalcev Mediteran.
Delo Društva oljkarjev Brda je tesno povezano s projektom Ue li je. Društvo ima 240 članov, pred začetkom sezone obiranja so bili na ekskurziji v Istri, pozimi pa načrtujejo seminar o biodinamičnem oljkarstvu, je povedal predsednik Elizej Prinčič. Podobno je v Goriškem oljkarskem društvu, ki ga od letos vodi Andreja Baša. V društvu, ki šteje več kot 200 članov, so pripravili številna izobraževanja, bili na ekskurziji v Istri, v novembru pa gredo v Brda na skupno oljkarsko srečanje.
SAŠO DRAVINEC