Oljke hitro dozorevajo
Oljke letos nadpovprečno hitro dozorevajo, nadpovprečna pa je bila tudi prisotnost oljčne muhe, zlasti v septembru, ko so bili za njen razvoj in let idealni pogoji.
Letošnja pomlad je bila lepa, marca je bilo nekoliko več padavin, aprila pa manj od dolgo letnega povprečja. “Če oljke zacvetijo okrog 25. maja, nekdanjega Dneva mladosti, govorimo o umeščenosti v dolgoletno povprečje. Če prej, je cvetenje zgodnejše, če kasneje pa zakasnelo,” pojasnjuje Matjaž Jančar, specialist za varstvo rastlin v koprski enoti KGZ Nova Gorica. Letos so zacvetele sredi maja, torej je narava nekoliko prehitela, prav toliko zgodnejše pa so bile vse faze razvoja plodov. Jančar iz svojih beležk ugotavlja, da se je v začetku poletja začela sicer manj izrazita suša, ki so jo na nekaterih legah omilili padavine. “Te so bile zelo lokalne, najmanj jih je bilo v Strunjanu, na Baredih in na legah v bližini Sečoveljskih solin,” pojasnjuje. Tam se je, zlasti v mlajših nasadih in v oljčnikih na plitvi zemlji, suša kar močno poznala. “Majska suša je na nekaterih legah v izolski in piranski občini je močno oklestila pričakovani pridelek, tudi za polovico,” pa ugotavlja Irena Vrhovnik, specialistka za oljkarstvo.
Vroče poletje
Začetek poletja je bil lep, zadnja ohladitev z dežjem je bila 10. avgusta. Takrat se je začela huda vročina, ki je nekoliko zavrla razvoj plodov in ustavila let oljčne muhe. 18. in 19. septembra je prišla dolgo pričakovana ohladitev, v Istri je padlo med 20 in 80 litrov dežja na kvadratni meter. Druga polovica septembra je bila spet nadpovprečno topla, vzpostavljeni so bili idealni pogoji za let oljčne muhe. Ponekod je napadla izjemno agresivno, oljčne muhe pa je bilo toliko, da so na nekaterih lokacijah opazili neobičajna dva pika na posamezen plod. Veliko oljkarjev se je pred muho ubranilo s pravočasnim ukrepanjem, ki pomembno sloni na nasvetih in obveščanju z SMS sporočili v okviru projekta Sigma II, čigar nosilec je UP ZRS Koper. Dež in občutna ohladitev konec prejšnjega tedna sta ustavila muho, močan veter pa je z dreves pometal najbolj poškodovane plodove. Ohladitev je dobrodošla tudi za najbolj zgodnje obiralce, saj oljk pred odhodom v torklo ne bo potrebno ohlajati, da temperatura v kateri od faz predelave ne bi presegla 27 stopinj Celzija, kar je zgornja meja za oljčna olja zaščitno znamko ZOP in druga olja, ki so kategorizirana kot hladna stiskana.
Spremljanje zorenja
V Poskusnem centru za oljkarstvo so plodove leccina in istrske belice začeli vzorčiti 18. septembra. Izmerili so zelo visoko dobit (izplen) olja v plodovih, kar je bila posledica presušenosti, nato je dobit po dežju padla, a ostala nadpovprečna. Po vzorčenju v prejšnjem tednu je Viljanka Vesel v poročilu zapisala, da je pri leccinu in istrski belici na vseh lokacijah v Istri, Brdih in na Goriškem, “opazno bolj ali manj močno naraščanje dobiti olja. Indeks zrelosti sorte leccino se opazno dviga.”
Indeksi zrelosti se bližajo primernim za obiranje (med 3,5 in 4). Trdota plodov belice je bila razen na Beneši podobna kot v enakem času lani, na Beneši so bili plodovi nekoliko mehkejši.
Podrobnejši podatki o zorenju, ki jih objavljajo vsak teden v torek ali sredo in so za oljkarje eno od vodil pri odločitvi o času obiranja, so dosegljivi na spletnem naslovu KGZ Nova Gorica: http://www.kmetijskizavod-ng.si/nasveti/oljkarstvo.
SAŠO DRAVINEC