Oljke naj bodo čim prej v oljarni!
Obiranje oljk je vrhunec oljkarskega leta. Oljkarjev trud se zrcali v plodovih v zabojčkih, preveva pa ga veliko pričakovanje, kakšno olje bo stisnjeno iz njegovih oljk. Če je skozi vse leto ravnal in ukrepal ustrezno, na roke pa mu je šla tudi narava, ni razloga, da bi bil v zadregi. Predvsem pa mora poskrbeti, da obiranje poteka ob primerni zrelosti plodov, da je letina čim prej v oljarni in da od obiranja do stiskanja mine čim krajši čas.
Vse, kar oljkar počne v oljčniku, je namenjeno čim bolj kakovostni in obilni letini. Začne se s spomladansko rezjo, ki je pomembna za ustrezno osončenost krošnje, pomembno je gnojenje oljčnika, pa mulčenje in skozi vso vegetacijsko dobo tudi odstranjevanje neplodnih bohotivk, da ne odžirajo hranilnih sokov plodnim vejam. Spremljanje dogajanj v oljčniku narekuje tudi pravočasno in ustrezno ukrepanje proti boleznim in škodljivcem. To ni pomembno le za rast in razvoj plodov. Z umnim in sonaravnim ravnanjem v oljčniku oljkarji varujejo tudi naravo, vzdržujejo in ohranjajo koristne živali in rastline v biotopu, s čimer nenazadnje skrbijo tudi za zdravo življenjsko okolje za naše zanamce.
Priprava na obiranje
Ko oljke še zorijo, je pravi čas za priprave na obiranje. Zadnje škropljenje proti oljčni muhi je potrebno opraviti upoštevajoč karenco, ki je za ekološki pripravek osem dni, za pripravek, dovoljen v integrirani predelavi, pa štiri tedne. Zadnje mulčenje oziroma košnja oljčnika naj bosta opravljena najmanj dva tedna pred obiranjem, da se trava pod drevesi nekoliko zaraste. To je pomembno, opozarja svetovalka za oljkarstvo Irena Vrhovnik, da je mogoče mreže lepše razprostreti in se ne zatikajo v ostanke vejic in rastlin. Ko oljkarji še spremljajo zorenje, naj pregledajo svojo opremo, opozarja. Mreže morajo biti zakrpane, da ne bo jeze, če bodo oljke polzele v travo. Zračni zabojčki naj bodo čisti, njihova količina pa naj zadošča za dnevni izplen, da ne bo treba oljk v oljarno prevažati v neustreznih vrečah. Strojna pomagala za obiranje je potrebno podmazati, po možnosti tudi servisirati. Morebitne manjkajoče zobe na njih je potrebno nadomestiti. Prešteti in pregledati je treba tudi ročne grabljice in pripraviti zaščitno opremo.
Časovni načrt je ključen
Za doseganje vrhunske kakovosti oljčnega olja je ključen časovni načrt obiranja. Najpomembnejši dejavnik v njem je seveda optimalen čas obiranja. Izkušeni oljkarji ga znajo precej natančno določiti, pri tem si pomagajo z rezultati spremljanja zorenja, ki ga opravlja koprski Poskusni center za oljkarstvo, in z opazovanjem dogajanja v oljčniku. Poskusni center za oljkarstvo, ki ga vodi Viljanka Vesel, je sredi meseca začel z vzorčenjem plodov na več lokacijah v Istri (Beneša, Ronk, Lama, Sv. Peter in Baredi), v Brdih (Gradno in Kozana) in na Goriškem (Kromberk). Ugotavljajo maso plodov, njihovo trdoto in oljevitost ter določajo indeks zrelosti. Podatki, ki jih posredujejo oljkarjem, dostopni pa so tudi na spletni strani www.kmetijskizavod-ng.si v zavihku nasveti, so primerjani z merjenimi vrednostmi za osem let nazaj.
Vsaka mikrolokacija ima svoje posebnosti, zato so podatki Poskusnega centra za oljkarstvo kvečjemu osnovno vodilo, zrelost in primerni čas za obiranje oljk morajo oljkarji določati sami. Angelo Hlaj, eden najbolj izkušenih slovenskih oljkarjev, priporoča starodavno metodo ugotavljanja zrelosti, po kateri je pravi čas za obiranje, ko plodovi med prsti ne počijo temveč se zmečkajo, njihovo meso je kašasto, na prstih pa ostaja oljna sled. Predvsem za istrsko belico bo letos še posebej pomembno določiti pravi čas za obiranje, saj bo na nekaterih legah zaradi napada oljčne muhe potrebno obirati nekoliko prej, da se v olju zaradi poškodovanih plodov ne bodo odsevale napake.
Takoj v oljarno!
Pri pripravi terminskega načrta za obiranje oljk morajo oljkarji paziti, da z obiranjem ne začnejo prepozno in bi bile oljke, ki jih bodo obirali zadnje dni, prezrele. Oljkar naj si izračuna, koliko plodov lahko s sorodniki, prijatelji in najeto delovno silo pobere dnevno. Z oljarjem mora skleniti ustrezen dogovor o predelavi, ki je letos, ko bo veliko plodov poškodovanih od napada muhe, še toliko pomembnejši. Le takojšnja predelava, v istem dnevu, opozarja Irena Vrhovnik, bo zagotovila sorazmerno visoko kakovost oljčnega olja. Dodaja, naj si oljkarji delo organizirajo tako, da bodo sproti, vsak dan, vozili oljke v predelavo in naj ne čakajo, da poberejo ves pridelek. ”Iz izkušenj minulih let, ko je bil pritisk na oljarne ob vikendih izjemen, zaradi česar so nastajale neustrezno dolge čakalne vrste, vsem tistim, ki imajo možnost, polagam na srce, naj se obiranja lotijo tudi med tednom,” pravi Vrhovnikova.
Namizne oljke
Vse več oljkarjev del pridelka nameni za namizne oljke. Najpogostejši sorti za vlaganje sta štorta in ascolana, nekateri pa razgrenjujejo in vlagajo tudi istrsko belico, leccino ali katero drugo sorto oljk. Plodovi za namizne oljke morajo dosegati tehnološko zrelost, kar pomeni, da bodo obrani manj zreli kot za predelavo v olje. Pri obiranju oljk za vlaganje se najpogosteje uporablja staroveški, bolj zamuden način ročnega obiranja v balige, bisage, obešene okrog vratu. Izključno ročno obiranje je ključno, da gredo v razgrenjevanje zgolj nepoškodovani in zdravi plodovi.
Zaščitna oprema
Delitev dela v oljčniku je pomembna, da operaterji s strojnimi pomagali ne bi denimo čakali napenjalcev mrež, da opravijo svoje delo. Oljkar, apelirajo strokovnjaki, naj obiralce pred začetkom dela - še bolje pa ob vabilu na obiranje - opozori na potrebno ustrezno zaščitno opremo. V njej je bistvena udobna in dovolj trdna obutev, oblačila naj bodo udobna in zračna, obvezni del zaščitne opreme pa so očala, seveda so lahko sončna, saj v trenutku nepazljivosti kaj hitro pride do neprijetne in boleče poškodbe oči z ostrimi oljčnimi vejicami. Manj izurjene obiralce naj oljkar opozori tudi na pazljivo premikanje na mrežah, da ne potacajo plodov v njih.
Vrhovnikova oljkarjem priporoča, naj z rezjo vzdržujejo oljčne krošnje, ki ne presegajo 4,5 metra. To, poudarja, je pomembno, da je s teleskopskimi pomagali mogoče doseči tudi najvišje veje, zaradi česar odpade obiranje na lestvah ali škalonih in plezanje po drevesih. V času oljkarske sezone je na poškodbenem oddelku izolske bolnišnice namreč precejšnja gneča. Med oljkarskimi poškodbami sta najpogostejši zlom ali poškodba hrbtenice in okončin, zlasti pri neustrezno nameščenem škalonu pa utegne, če ga zavrti, kratko potegniti gleženj.
Obiralci na malico, gospodar v oljarno
Ko bodo obiralci pospravljali opremo in sedali k oljkarski malici, zasluženemu in prijetnemu koncu obiralskega dne, naj bo gospodar z dnevnim izplenom na poti v oljarno. Vrhovnikova vedno znova opozarja, da je to ključna operacija, da bo dosežena visoka kakovost oljčnega olja in da ob morebitnih nakopičenih in naenkrat pripeljanih oljkah v oljarnah ne bo predolgih čakalnih vrst.
Pridelano olje je iz oljarne potrebno čim prej pripeljati domov in ga pretočiti v čist sod iz nerjavečega jekla, ki je nameščen v prostoru z ustrezno temperaturo. Za transport so najprimernejše inox posode, ki jih v nekaterih oljarnah tudi posojajo, plastične posode za živila pa le v sili in izključno za pot do doma.
Oljkarjem, ki bodo svoje olje začeli uporabljati in prodajati kmalu po obiranju, Vrhovnikova priporoča, naj razmislijo o njegovem filtriranju. Če sami nimajo ustrezne naprave, ki ni prav poceni in tudi zasede precej prostora, naj se o morebitnem filtriranju dogovorijo v oljarni ali s katerim od svojih kolegov. Dodaja, da je filtriranje najbolje opraviti takoj po predelavi, ko je olje toplejše in zaradi tega bolj viskozno, obenem pa bo opravljena ena zamudna manipulacija manj, saj bo v hrambo šlo že filtrirano oljčno olje.
Brezplačne analize olja
V vseh registriranih oljarnah lahko oljkarji oddajo vzorec oljčnega olja za analizo kislinske stopnje, ki jo bodo opravili v izolskem laboratoriju Labs.
Cena analize za en vzorec je 15 evrov, ob izpolnjevanju nekaterih pogojev pa stroške analize krije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Oljkarji, ki pridelajo najmanj 150 litrov oljčnega olja in imajo KG-MID z Gerki za oljčnike, morajo izpolniti poseben obrazec, v katerem se obvežejo, da bodo najkasneje do 15. februarja 2012 priglasili svoj pridelek oljk in oljčnega olja v register kmetijskih gospodarstev pri pristojni Upravni enoti. Vzorce bo osebje laboratorija Labs prevzemalo ob ponedeljkih, rezultate analiz pa bodo oljkarji prejeli po pošti.
Opomnik za oljkarje
> pregled in priprava opreme za obiranje
> spremljanje zorenja oljk
>terminski načrt obiranja
>dogovor z obiralci
> dogovor z oljarno
> zaščitna oprema
> priprava embalaže za transport olja
> oddaja vzorca v analizo
SAŠO DRAVINEC
