Panel za uelije
“Predvideno je, da bi bil panel oblikovan do konca leta,” pravi Božidar Slivnjak iz Društva oljkarjev Brda in eden od možnih članov šele nastajajoče skupine ocenjevalcev oljčnega olja za območje Brd in Vipavske doline. To je del projekta Ue-li-je II in eden pomembnih korakov na poti k uveljavitvi zaščitene blagovne znamke oljčnega olja s severne Primorske, pravzaprav znamke uelije.
“Ta čas obiskujemo certificirana srečanja s preizkusi ocenjevanja,” o nastajanje omenjene skupine ocenjevalcev olja z okušanjem, tako imenovanega panela, ki bo zadolžen za severno Primorsko, pravi njegov vodja Davis Prinčič. V ekipi bodo člani obeh tamkajšnjih društev oljkarjev, briškega in goriškega, usposablja se jih približno dvajset in želja je, da bi vsi bili v panelu. “Predvideno je, da ga bomo dobili do konca leta,” pravi še en možni član te skupine, Božidar Slivnjak.
Panel bo pika na i
Da bodo člani panela imeli kje delati, pa je Občina Brda že poleti oddala javno naročilo za nakup opreme za ocenjevanje olja z okušanjem. Opremo bodo namestili v Višnjeviku, vključuje pa marsikaj - od posebnih kozarcev in grelnikov olja do miz in stolov. Občina je naročila 15 kabin za ocenjevanje in ob tem še določene stroje in omare za spremljajoče servisne prostore. Kot je dejal Prinčič, naj bi vse pripeljali na izbrano mesto do 15. novembra.
Čemu usposabljati nove ocenjevalce oljčnega olja? Kot razlaga Prinčič, imajo lahko lokalni paneli, kakršnega oblikujejo v okviru projekta Ue-li-je II, različne naloge. Sicer ne bo šlo za organ, ki bi imel toliko pooblastil kot soroden nacionalni panel. ”Na podlagi naših ocen določenega olja še ne bo možno umakniti s tržišča, zato ker ne ustreza oznakam na embalaži,” razlaga Prinčič.
Kljub temu pa bo briško-goriška skupina ocenjevalcev imela podobno moč. “Gre za to, da bo olje, ki se ga bo hotelo prodajati pod blagovno znamke uelije, moralo biti ocenjeno tudi na ta način in dobiti oceno sedem ali več na lestvici do deset,” pojasnjuje Slivnjak. Potrebna bo tudi kemična analiza, kot je povedal Prinčič, pa bo senzorična ocena pravzaprav pika na i pri določanju tega, katero olje si zasluži nositi znamko in katero ne. Kajti ...
Znamka - za zaščito enih in drugih
Kajti še preden bodo v procesu dodeljevanja znamke Uelje, ki prav tako v nastaja, pridelke posameznih oljkarjev v roke vzeli “panelovci”, bodo morala olja izpolnjevati vrsto drugih pogojev.
Predvideno je, da bodo oljke zanje morale biti pridelane v registriranih nasadih v Brdih, v Vipavski dolini in na italijanski strani Brd, torej na omejenem območju, da jih bo treba iztisniti le v določeni oljarnah, in sicer na Dobrovem, v Šempetru ali Čedadu, in to v 36 urah po obiranju, da bodo v oljarno pripeljane v 24 urah po obiranju, da se bodo količine olja in pridelka, ki ga je moč predvideti glede na velikost oljčnika, ujemale, da bodo sorte za ta olja prave ...
Vsa ta merila bo opredeljeval proizvodni pravilnik, ki je eden od želenih rezultatov projekta Ue-li-je II in ga morajo še dodelati. “Znamka bo zaščita za proizvajalca, saj se zdaj kot briško oljčno olje prodaja karkoli,” poudarja Slivnjak. Ščitila bo torej pred nelojalno konkurenco, kot dodajajo ostali potencialni člani omenjenega panela, pa bo znamka hkrati ščitila potrošnika.
Kor razlaga Prinčič, bodo pridelovalci olja s severne Primorske še vedno lahko prodajali oljčna olja brez testiranja in brez oznak. A kot dodaja: ”Ozaveščeni potrošnik bo lahko pridelovalca vprašal: 'Zakaj pa olje nima blagovne znamke?'” In če bo potrošnik posumil, da mu skuša pridelovalec prodati mačka v žaklju, se bo lahko obrnil na lokalni panel, da to preveri. V primeru nepravilnosti bo potrošnik nato imel pravico zahtevati vračilo denarja in še kaj, pravi Prinčič.
Red mora biti
Povedano drugače: snovanje panela je eden od korakov do tega, da se na trgu oljčnega olja s severne Primorske naredi več reda. Kot pravi koordinatoricaa projekta Ue-li-je IITatjana Šundovski Bašin, je to hkrati korak h kasnejši zaščiti oljčnega olja s tega konca Slovenije. In kot je povedala, bodo tudi za ta namen ob letošnjem stiskanju zelenih koščičarjev med člane briškega in goriškega cehovskega društva delili vprašalnik, s katerim želijo dopolnili podatke o številu pridelovalcev, oljčnikov …
Red pa želijo s projektom narediti tudi na področju sort oljk, ki ondod rasejo. Kot je povedal Slivnjak, bi radi uredili tri kolekcijske nasade s po petimi domačimi sortami oljk, od tega dva v Brdih in enega v Vipavski dolini. Na ta način nameravajo spremljali obnašanje izbranih sort oljk v tem okolju in si zagotoviti cepiče za širjenje avtohtonih sort. Zanesljivo sta avtohtoni briška drobnica oziroma črnica.
AMBROŽ SARDOČ