Prijave so obvezne

Velika razhajanja med prijavljenimi oljčniki, njihovo površino, številom kmetijskih gospodarstev, pridelavo oljk in olja je predstavila Mojca Jakša. 1. oktobra je bilo oljčnikov 6461, registriranih je bilo domala 2000 manj. Skupna površina oljčnikov je po podatkih ministrstva 1967 hektarjev, nekoliko več kot polovica ni prijavljenih. Število prijavljenih kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z oljkarstvom, je 1991. Ocenjujejo, da jih je dejansko do 500 več. Lani je pridelek prijavilo 433 oljkarjev, skupna količina prijavljenih oljk je bila 368 ton, deviškega oljčnega olja 49 ton in ekstra deviškega dobrih 11 ton. Leto prej so bile te številke približno trikrat višje, a najverjetneje še vedno zelo daleč od dejanskih.

Obvezni vpisi v državne registre

Cena predelave oljk v oljarnah bo večinoma enaka kot v lanskem letu. V povprečju bodo oljkarji za predelavo 100 kilogramov plodov odšteli 22 evrov, davek je vključen. Natančna cenovna politika in popusti za večje količine predelanih oljk pa so stvar posamezne torkle.

Oljkarji so se, tako kot vsa kmetijska gospodarstva, dolžni vpisati v državne registre. Njihov namen, je povedala Jakša, je v prijavi in kontroli finančnih podpor ter drugih ukrepov kmetijske politike, v spremljanju stanja oljkarstva in za načrtovanje kmetijske politike. Zakon o kmetijstvu določa, da se morajo v ustrezni register pri upravnih enotah vpisati vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo najmanj 0,1 hektarja oljčnikov. Tista kmetijska gospodarstva, ki pridelek tržijo, uveljavljajo ukrepe kmetijske politike oziroma so vključena v ZOP, pa morajo do 15. februarja prijaviti količino oljk in oljčnega olja.

Vse oljarne in drugi obrati v predelavi oljčnega olja, denimo polnilnice, se morajo registrirati in biti vpisani v register obratov najmanj 15 dni pred začetkom obratovanja. Med drugimi, splošnimi podatki za obrate, morajo oljarne v register vpisati tudi zmogljivost, za vsak mesec predelave pa posredovati podatke o količini predelanih oljk in pridelanega oljčnega olja. Obveza velja za vse oljarne - ne glede na velikost, če dejavnost opravljajo za olje za trženje oziroma za druge oljkarje. Če predelujejo le za zase, te obveze nimajo.

Vsak naj prijavlja svoj pridelek

Mojca Jakša je še povedala, da so na ministrstvu pripravili enostavno računalniško aplikacijo, preko katere bi iz oljarn sporočali podatke o pridelavi in predelavi za posamezna kmetijska gospodarstva. V tem primeru, je poudarila, pridelovalcem ne bi bilo potrebno teh podatkov še enkrat sporočati. Podatki bi bili sproti vnešeni, podobno kot v Italiji, dela pa manj. A so imeli oljarji pomisleke o takšnem načinu sporočanja. Za svoje stranke namreč ne vodijo dovolj podrobnih evidenc, morda jim kdo vseh svojih podatkov niti ne bi želel posredovati. “Ko je sezona na vrhuncu, ni časa, da bi se ukvarjali s temi stvarmi. Naj vsak prijavi, kar mora,” je menila oljarka s Plavij Erika Čok.

Oljarji, ki imajo svojo registracijo urejeno, so predstavnici ministrstva vprašali, ali nameravajo ukrepati zoper tiste, ki niso prijavljeni ali pa so to opravili pomanjkljivo. “Upam, da bodo inšpekcijske službe enako in enotno obravnavale vse oljarne, da ne bo prihajalo do nelojalne konkurence. Če imate sosede, ki predelujejo oljke na črno, jim sporočite, naj se registrirajo,” je bila precej nedvoumna Mojca Jakša.

Bena Bajdo, oljarja iz Izole, je zanimalo, kako je z nadzorom predelave oljk, ki niso iz slovenskih oljčnikov. Predlagal je uvedbo določila, naj se za etikete predpiše obvezno deklariranje, kje so bile oljke pridelane in kje predelane. Izvedel je, da predelava oljk s poreklom od drugod ni sporna in tudi, da količin teh oljk ni potrebno vpisovati v register, je pa na embalaži potrebno označiti, od kod so oljke, ki so bile predelane v oljčno olje.

Ključ je v kakovosti

Sredi prejšnjega tedna so se na še enem, sicer običajnem sestanku pred začetkom sezone obiranja oljk, oljarji spet srečali. Izmenjali so si informacije in v daljši razpravi ugotavljali, da so kakovost pridelave in predelave ter posledično kakovostno oljčne olje ključna primerjalne prednosti majhnega slovenskega oljkarstva. To pa mora biti tudi kakovostno promovirano, zlasti med domačimi potrošniki, pri čemer igrajo zelo pomembno vlogo tukajšnji gostinci.

Slovenski gostinci, so menili oljarji, ki so domala vsi tudi pridelovalci, svoje vloge ne odigravajo vselej, kot bi bilo treba. Ugotavljajo namreč, da je po zavrnitvi evropske direktive o uvedbi steklenic za oljčno olje, v katere je onemogočeno dotakanje, pri nas prevladalo mnenje, da tako velja tudi za slovenske gostinske lokale. A to, poudarjajo, ne drži, saj je bil lani uveljavljen pravilnik o oljčnem olju, po katerem so slovensko oljčno olje (ne pa tudi uvoženega oziroma olja iz uvoženih oljk) gostinci dolžni gostom ponuditi zgolj v embalaži, ki onemogoča dotakanje. Oljarji menijo, da bi morala država poskrbeti za poznavanje tega določila, v naslednjem koraku pa tudi za sankcioniranje kršiteljev.

Država je tudi letos omogočila brezplačne analize oljčnega olja. Oljkarji, ki jih želijo opraviti, morajo vzorec oddati v svoji torkli in izpolniti obrazec, s katerim potrjujejo, da so vpisani v ustrezne registre. Državnega denarja je za 150 analiz kislosti in senzorike oljčnega olja, 40 kompleksnih analiz kakovosti olja 250 maščobno-kislinskih analiz. Vse analize bodo za raziskovalce tudi podlaga za njihovo delo. Oddaja vzorcev bo v posameznih registriranih oljarnah potekala do zapolnitve kvote.

Kot v minulih letih bodo oljarji sprejemali vzorce za kislinsko in organoleptično analizo, cena za posamezni vzorec bo 15 evrov za kislinsko analizo in 60 evrov za analizo kislosti in senzoriko.

Novost pri nas pa so uvedli v Oljarni Hrvatin v Kopru, kjer bodo letos z novo elektronsko aparaturo opravljali hitre teste oljčnega olja za ugotavljanje kislinske stopnje, peroksidnega števila in vsebnosti polifenolov. Testi so namenjeni spremljanju kakovosti delovanja oljarne in seveda oljkarjem, ki si želijo takojšnje informacije o osnovnih kemijskih parametrih njihovega oljčnega olja.

SAŠO DRAVINEC

V povprečju bodo oljkarji za predelavo 100 kilogramov plodov odšteli 22 evrovJaka Jeraša